Včeraj se je v Portorožu končala Linux konferenca, ki kljub svojem imenu to ni bila. Bila je mnogo več kot le Linux konferenca. Obsegala je številne tematike, ki se niso omejevale na Linux operacijski sistem, temveč so zaobjele vse ključne tematike in dogajanja na področju informatike, informacijskih standardov in odprte kode.

V COKSu smo bili posebej pozorni nad dogajanjem v javni upravi, nad projekti ki potekajo, izzivi ki državno upravo še čakajo in novostmi ki prihajajo iz evropske skupnosti. Današnji prispevek namenjamo temu.

Najbolj pozitivno nas je presenetilo predavanje gospoda Pavla Reberca, ki je predstavil kako z razmeroma omejenimi resursi in majhno kadrovsko zasedbo v Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS zelo uspešno upravljajo področje ITja. Z avtomatizacijo so bistveno pohitrili številne sodne postopke in tako omogočili zmanjševanje sodnih zaostankov, ter število napak. Pri tem so omogočili notranji nadzor nad uspešnostjo zaposlenih, nadzor nad delom dobaviteljev programske opreme in se povsem ognili vsem stroškom ki običajno nastajajo zaradi lock-ina (odvisnosti od posameznega dobavitelja). Lock-inu se izogibajo z izključno uporabo odprtih standardov in vedno obvezno predajo vse izvorne kode za naročene "custum" rešitve, ta zahteva je podana v vseh razpisih. Pri tem pa so vzpostavili sistemsko kontrolo z in-house razvojnim okoljem in lastnim SVN strežnikom. Po načelu "divide et impera" skrbijo, da je vsak zunanji izvajalec zadolžen le za del celotne rešitve, ali kot pravi g. Reberc, "Boljše je, da mi vladamo dobaviteljem, kot da oni nam", pri tem pa se zaveda, da je potrebno z dobavitelji gojiti spoštljiv in partnerski odnos.

Napredek se kaže tudi na Ministrstvu za Javno Upravo, kjer si prizadevajo, da bi storitve e-uprave bile dostopne vsem, ne glede na to kateri brskalnik uporabljajo. Brskalnike, ki se držijo odprtih standardov bodo skušali podpreti v začetku leta 2010. Zavedajo se, da morajo biti njihove storitve dosegljive vsem državljanom in nikakor ne vezane na en sam komercialni produkt. Preučili bodo pa tudi dostopnost do teh storitev preko mobilnih naprav, za kar se že dogovarjajo z Mobitelom. Na področju interoperabilnosti želijo izboljšati trenutno situacijo tako, da bodo javno objavili specifikacije XML shem, ki jih uporabljajo v javni upravi, s tem omogočili večjo konkurenco med ponudniki programja za javno upravo.
V Uradu Vlade RS za komuniciranje si prizadevajo za večjo komunikacijo z državljani. V ta namen bo še letos predstavljena nov portal predlagam.vladi.si, kjer bodo lahko državljani podajali svoje predloge in hkrati glasovali za predloge drugih državljanov. Z uporabo odprto kodnih tehnologij bo projekt stal morda 10% sredstev, ki bi jih stal razvoj nove rešitve. Blaž Palir je predstavil način mednarodnega sodelovanja v EU pri razvoju odprto kodnih rešitev, kjer si v okviru odprto kodnih licenc več partnerjev deli stroške razvoja in od katerih imajo korist vsi, razvoj in stroški pa se ne podvajajo.

Matija Šuklje je predstavil pravniški pogled na odprte standarde in posebno pozornost posvetil dokumentu EIF verzije 2, ki bo od vseh držav v okviru EU zahteval prilagoditev nacionalne strategije vlaganj v IT. Verzija 2 se od prve verzije razlikuje predvsem v tem, da bodo nekatera priporočila iz verzije 1 sedaj postala obvezujoča, hkrati pa predstavlja poglobljen pogled v odprte standarde in pomen odprto kodnih tehnologij v javni upravi.
Dokument si lahko preberete tu, posebno pozornost odprtim standardom je zapisana v poglavjih 8 in 9.