Je sestavljivo poslovanje najpomembnejši tehnološki trend za soočanje z novodobnimi izzivi?

Gartner je pred letom dni napovedal, da največjih tehnoloških trendov postaja tako imenovana sestavljivost. Leta 2020 jo je opredelil kot: »Način ustvarjanja organizacije iz zamenljivih gradnikov oziroma modulov, ki podjetju omogočajo, da se po potrebi preuredi in preusmeri glede na zunanje ali notranje dejavnike, kot so sprememba želja strank ali nenadna sprememba v dobavni verigi ali materialih.«

Zamisel je dokaj zanimiva, saj naj bi omogočila snovanje podjetij na način, da bodo organizirana tako, da bodo v razmerah negotovosti omogočala prilagodljivost in odpornost v realnem času. Organizacijam, ki uporabljajo tehnologijo, temelječo na modularnih, paketnih poslovnih zmogljivostih,  torej ne bo treba prilagajati procesov in načrtov predpisanim funkcijam velikih programskih aplikacij, kar je seveda precejšne premik v poslovni filozofiji.

»Gospodarske razmere bodo podjetja prisilile, da bodo svoje proračune usmerila v tehnologijo, ki neposredno koristi izkušnjam strank in prinaša več prihodkov,« pravi Kim Sneum-Madsen, izvršni direktor podjetja Umbraco, ki se ukvarja z odprtokodnimi sistemi upravljanja vsebin. »Nihče ne želi plačevati visokih licenc za programsko opremo za funkcije, ki jih ne uporablja in ki ne prinašajo neposrednih koristi za poslovni izid. To bo spodbudilo več podjetij k uporabi sestavljivega pristopa k njihovemu tehnološkemu paketu, ki jim omogoča združevanje najboljših tehnologij, ki so v koraku s pričakovanji potrošnikov.«

Joe Cicman, višji analitik za digitalno preobrazbo pri družbi Forrester, v svojem blogu poudarja, da je težava v tem, da so se organizacije navadile uporabljati tehnologijo za podjetja na določen način, na primer z dodajanjem naročniške programske opreme k osnovnim orodjem za načrtovanje virov podjetja (ERP), da lahko izpolnjujejo spreminjajoče se potrebe oddelkov. »Pogosto sem se spraševal, kako je mogoče, da en prodajalec ustvari en izdelek, ki deluje v več panogah in se širi z rastjo digitalnih nalog podjetja. No, vedno bolj se kaže, da to ni mogoče oziroma da tak način v sodobnem poslovanju ni več vzdržen…"

Več…

Pandoc, eden najbolj vsestranskih programov za pretvorbo dokumentov, je bil v najnovejši različici 3.0 deležen cele vrste izboljšav in nadgradenj.

Odprtokodni program Pandoc odlikuje res impresiven nabor programov, med katerimi je mogoče pretvarjati dokumente in seveda kakovost te pretvorbe. Pretvarjati je mogoče med besedilnimi dokumenti (Word, OpenOffice/LibreOffice, RTF…), HTML-formati ((X)HTML 4, HTML5…), predstavitvenimi formati (PowerPoint, LaTeX Beamer, Slidy, S5…), tabelami CSV in TSV, opisnimi (markup) jeziki (Markdown, reStructuredText, AsciiDoc…), formati elektronskih knjig (EPUB, FictionBook2) in še čem.

Program »razume« metapodatke, kot so naslov, avtor, datum in podobni, citate, bibliografijo (BibTeX, BibLaTeX, CSL JSON ali CSL YAML), opombe, tabele, nadpisano in podpisano besedilo, prečrtavanje, pametne narekovaje in še kaj. Pretvarjati zna dokumente in dele dokumentov, zapisane v LaTeX (zato je tako priljubljen v znanstvenih vodah), matematične odseke (MatJax, MathML, Wordove Enačbe…) pa je mogoče pretvarjati tudi v dokumentih HTML. Več podrobnosti lahko najdete v opombah ob izdaji.

Več…

Batocera.linux je odprtokodna brezplačna distribucija Linuxa, namenjena retro igranju.

Batocera.linux je namenska distibucija Linuxa, ki jo je mogoče kopirati na ključek USB ali kartico SD in s tem katerikoli računalnik spremeniti v igralno konzolo, ki podpira več tisoč iger za različen igralne sisteme. Pri tem niso emulirane le stare naprave, kot sta C64 in Super Nintendo, ampak tudi novejše, kot sta PS3 in Wii U. Uporabniški vmesnik je domišljeno preprost in nazoren, nudi tudi videoposnetke s predogledi iger, uporabniku pa ni treba ničesar konfigurirati na novo, saj vse poteka samodejno, vključno z dodeljevanjem funkcij gumbom.

Izdelava sistema je popolnoma preprosta. Uporabnik na spletni strani projekta izbere »get batocera.linux« in izbere želeni sistem (namizni računalnik, Steamdeck…). Ko se distribucija prenese, se jo s programom BalenaEtcher ali katerim drugim, ki omogoča izdelavo zagonskega medija, namesti na ključek USB ali kartico SD. V primeru namiznega računalnika je pred uporabo seveda potrebno v BIOSu ustrezno nastaviti vrstni red zagona in ponovno zagnati napravo. In to je več ali manj vse…

Za igranje komercialnih iger seveda potrebujete ROMe ali slike diskov z naslovi, a če se odločate za Batocero, to seveda veste in vam je tudi znano, kako in kje jih najti, igre za PS pa lahko, če imate originalne medije, tudi sami »ripnete«.

Več…

Nova različica 2.0 orodja ToolJet, platforme za tako imenovano nizkokodno programiranje, namenjeno razvoju aplikacij za podjetja, je dobila povsem novo zasnovo, lastno zbirko podatkov in boljšo podporo programerjem.

Ker je prejšnja struktura zaradi številnih novih funkcij postala preveč nepregledna, so se razvijalci odločili za popolno prenovo uporabniškega vmesnika, zlasti modula Application Builder, v katerem uporabniki oblikujejo svoje programe. ToolJet ima po novem tudi lastno podatkovno zbirko, ki temelji na PostgreSQL in sodi v kategorijo orodja brez kode (No-Code-Tool), ki končnim uporabnikom omogoča ustvarjanje zbirk podatkov prek grafičnega vmesnika in vzdrževanje tabel, ki jih vsebuje. Programerji so do zdaj lahko aplikacije, ustvarjene v orodju ToolJet, razširili le z JavaScriptom, v novi različici pa je podprt tudi Python, mogoče pa je uvoziti tudi komponente uporabniškega vmesnika, napisane v Reactu. Več podrobnosti in dokumentacije je na voljo v obvestilu o novi različici.

Razvojna platforma z nizko kodo (LCDP) je razvojno okolje, ki se uporablja za ustvarjanje aplikativne programske opreme prek grafičnega uporabniškega vmesnika in ne zahteva veliko programerskega znanja, zato lahko k razvoju aplikacije prispeva širši krog ljudi in ne le tisti z znanjem kodiranja. S tem se zaradi boljšega sodelovanja med razvijalci in uporabniki znižajo začetni stroški zagona, usposabljanja, uvajanja in tudi vzdrževanja.

Več…