GNOME 42 med drugim prinaša nov globalni temni način, nov način zajemanja slike zaslona in snemanje videoposnetkov in številne druge spremembe.

Nova nastavitev Dark Style omogoča nudi uporabnikom temni način v vseh aplikacijah, ki ga podpirajo, vključno s sistemskimi aplikacijami in večino aplikacij GNOME, na temni način pa je mogoče preklopiti tudi ozadja. Uporabniki lahko tudi izberejo, da se določene aplikacije odprejo v temnem ali svetlem načinu ne glede na globalne nastavitve nastavitev.

Novo orodje za izdelavo zaslonskih slik v okolju GNOME 42 se prikaže, ko na tipkovnici pritisnete tipko Print Screen. V pojavnem oknu imate možnost shraniti sliko ali posneti videoposnetek, ki prikazuje dogajanje na celotnem ali le delu zaslona.

Novi aplikaciji Urejevalnik besedila in Konzola sta zdaj privzeti aplikaciji za urejanje besedila ali odpiranje emulatorja terminala, omogočata pa tudi delo zavihki in temni način.

Ekipa okolja GNOME je številne osnovne aplikacije posodobila tudi na GTK 4 in libadwaita, kar po besedah razvijalcev prinaša izboljšave zmogljivosti in »nov sodoben slog uporabniškega vmesnika«. Med posodobljenimi aplikacijami so Koledar, Stiki, Kalkulator, Ure in Upravitelj aplikacij GNOME Software.

Več podrobnosti o spremembah v okolju GNOME 42 si je mogoče prebrati v opombah k izdaji in v spodnjem videu.

Več…

Nezadovoljni z delovanjem šolske platforme so se starši odločili izdelati svojo, odprtokodno. In mestne oblasti niso bile najbolj zadovoljne…

Skolplattformen, informacijski sistem, ki so ga mestne oblasti Stockholmu naročila leta 2013, mesto pa je do zdaj stal slabih 100.000 €, naj bi olajšal življenje  500 000 otrok, učiteljev in staršev in bil tehnološka vstopna točka za vse, kar se tiče izobraževanja, od evidentiranja prisotnosti do beleženja ocen. Sistem je sestavljen iz treh različnih delov in vsebuje 18 posameznih modulov, ki jih vzdržuje pet zunanjih podjetij, razvejan sistem pa uporablja 600 vrtcev in 177 šol z ločenimi prijavami za vsakega učitelja, učenca in starša. Ideja je morda bila dobra, težava pa je v tem, ker sistem – ne deluje. Androidna različica recimo, je imela oceno 1,2 zvezdici…

Christian Landgren, ločeni oče treh otrok je vsak dan izgubljal veliko časa z iskanjem ustreznih informacij  na Skolplattformen. Prebijati se je moral skozi neskončno zapletene menije, da bi ugotovil, kaj njegovi otroci počnejo v šoli, kaj potrebujejo za telovadbo, prava nočna mora pa je bila javljanje, da otrok ne bo, ker so zboleli. Kljub neskončnim pritožbam staršev, učiteljev in drugih uporabnikov se Skolplattformen dve leti po uvedbi leta 2018 ni nič spremenil na bolje. Ker mestne oblasti niso naredile nič, se je Landgren, ki je po poklicu programer, odločil stvar vzeti v svoje roke in spisati novo, uporabnikom bolj prijazno in uporabno aplikacijo. Ker je za to potreboval podatke aplikacijskega programskega vmesnika Skolplattformen, je mestne uradnike prosil, da mu jih priskrbijo. A ker odgovora ni in ni bilo, je preko svojega računa poskusil najti način, kako priti do podatkov in jih uporabiti v svojem programskem vmesniku. V nekaj urah mu je uspelo in pričel je razvijati svoj program, hkrati pa se je povezal s še dvema staršema, ki sta bila prav tako programerja in skupaj so v nekaj tednih izdelali odprtokodno alternativo Skolplattformen, ki je bila uporabniku neprimerno bolj prijazna. Pri vsem skupaj pravzaprav ni šlo za nov program, ampak za nov uporabniški vmesnik, ki je na bolj prijazen način podajal informacije iz Skolplattformen. Trojica je odprtokodno aplikacijo Öppna Skolplattformen (Odprta šolska platforma) objavila 12. februarja lani na GitHubu in starši so jo menda zelo dobro sprejeli.

Kaj pa mestne oblasti? Te so se, namesto da bi gesto pozdravile, saj je okoren in skoraj neuporaben sistem postal uporaben, odzvale z užaljenostjo in nagajanjem. Skoraj celotno leto 2021 so porabile za to, da otežijo dostop do podatkov uporabnikom novega programa, v vse skupaj pa so vpletli tudi policijo. A skupine to ni prestrašilo. Še več, vanjo se je vključilo še več programerjev in v drugi polovici lanskega leta je na aplikaciji delalo že več kot 40 ljudi, tudi oblikovalcev in pravnikov.

In kako se je zgodba končala? Zaradi vsega pompa okoli programa so mestne oblasti resneje pristopile k izboljšavi Skolplattformen, hkrati pa malce omilile napade na odprtokodno nadgradnjo omenjene skupine. Več lahko preberete na tej povezavi, ki se bere kot kakšna tehnološka kriminalka.

Več…

Razvijalci Linuxa napake odpravljajo precej hitreje kot Google, Apple in Microsoft.

Nedavno poročilo Googlovega Projekta Zero, ekipa Googlovih varnostnih analitikov za iskanje tako imenovanih nič-dnevnih ranljivosti v odprtokodnih projektih kaže, da razvijalci Linuxa napake odpravljajo hitreje kot kdor koli drugi.

Statistika, ki zajema časovno obdobje od januarja 2019 do decembra 2021 kaže, da je bil povprečen čas odprave hroščev pri Linuxu v letu 2019 12 dni, v letu 2020 8 dni, v letu 2021 pa le še 5 dni. Za primerjavo – pri Microsoftu so bile te številke 46, 18 in 16 dni, pri Googlu 26, 13 in 17 dni, pri Applu pa 61, 13 in 11 dni. Ta tri podjetja so v tem času sicer pokazala precejšnji napredek, a za Linuxom še vedno krepko zaostajajo.

Več…

Google, Microsoft, Apple in Mozilla združujejo moči za izboljšanje brskalnikov

Google, Microsoft, Apple in Mozilla Foundation so napovedali skupna prizadevanja za izboljšanje interoperabilnosti brskalnikov. Cilj je, da bi Chrome, Edge, Safari in Firefox zagotavljali »enako zanesljivo in dosledno spletno izkušnjo« in »zmanjšanje števila bolečih točk za razvijalce in jim pomagati, da se osredotočijo na ustvarjanje svojih spletnih izkušenj, namesto da se ukvarjajo z različnimi nedoslednostmi v brskalnikih«.

V ta namen so podjetja skupaj razvila testno orodje, imenovano Interop 2022, ki se osredotoča na 15 elementov sodobnih brskalnikov, za katere se ve, da povzročajo največ glavobola razvijalcem. Google, Microsoft, Apple, Mozilla, Bocoup in Igalia so se dogovorili, da bodo zagotovili enako obnašanje brskalnikov na teh področjih. Ta vključujejo kaskadne plasti (cascade layers), barvne prostore (color spaces), barvne funkcije CSS, enote vidnega polja (viewport units), pomikanje, kontrole obrazcev itd.
Razvijalci in uporabniki lahko napredek brskalnikov Chrome, Edge, Safari in Firefox na 15 področjih spremljajo na nadzorni plošči Interop 2022. Na strani so prikazane ocene za stabilne in eksperimentalne različice vsakega brskalnika (Chrome in Edge Dev, Firefox Nightly in Safari Tech Preview), pojasnjeno pa je tudi, kako se te ocene izračunavajo.

Kot je videti iz trenutnih rezultatov, je indeks sodelovanja pri polnih različicah še bolj ubog, razvojne pa dajejo bolj optimistično sliko.

Več…