Archive for februar, 2018

Zakaj je Linux najbolj varen OS na trgu?

Je v informacijskih okoljih, v katerih so uporabljene najnovejše varnostne tehnologije vprašanje, kateri operacijski sistem je najbolj varen, sploh relevantno? Ali izbira operacijskega sistema vpliva na ranljivost sistema kot celote? Seveda!

Podjetja za svojo informacijsko varnost naredijo veliko in pogosto za to porabijo tudi veliko sredstev. Uporabljajo požarne zidove, protivirusna orodja, nadzirajo promet v omrežju, imajo nameščene sisteme za odkrivanje vdorov (IDS), sisteme za upravljanje z varnostnimi informacijami in dogodki (SIEM), požarne zidove tretje generacije (NGFW) in še kakšna kratica bi se našla. Vse z namenom varovanja svojega informacijskega sistema. Kaj pa operacijski sistemi, ki jih uporabljajo? Kateri je najbolj varen? In zakaj?

Več…

No Comments

Najbolj priljubljeni na Linuxovem namizju so…

LinuxQuestions je s svojimi več kot 550.000 člani ena največjih internetnih skupin, namenjenih Linuxu. Med svojimi člani so izvedli raziskavo o tem, katere aplikacije uporabljajo na namizju in nekaj dni nazaj so jo tudi objavili. Večina zmagovalcev v posameznih kategorijah je več ali manj pričakovanih, je pa med njimi tudi kakšno presenečenje.

Kar zadeva distribucije Linuxa, se uporabniki na namizju še vedno najpogosteje odločijo za  Ubuntu. Ta sicer ni več tako dominanten kot je bil nekaj let nazaj, a lanska odločitev opustitve namizja Unity, pri katerem je Canonical tako dolgo vztrajal, se je očitno pokazala za pametno. Originalni GNOME je uporabnikov očitno bližje in trend rasti se je spet obrnil nekoliko bolj navzgor. Na drugem mestu med distribucijami je Linux Mint, ki je zelo priljubljen predvsem pri uporabnikih, ki iščejo nadomestilo za Windows.

Kljub temu, da je privzeto namizno okolje najbolj uporabljane distribucije GNOME, pa je več kot 10.000 sodelujočih v anketi za najbolj priljubljeno namizno okolje izbralo KDE. Sedita mu Xfce in Cinnamon, GNOME pa je šele na četrtem mestu.

Na seznamu najbolj priljubljenih je veliko starih znancev. Med brskalniki je to seveda Firefox, ki ga uporabniki Linuxa, za razliko od okoljih Windows, raje uporabljajo kot Googlov Chrome. In to precej raje, saj je razmerje med njima kar pet proti ena. Star znanec je tudi medijski predvajalnik VLC, ki je bil izbran tako za najboljši predvajalnik glasbe kot tudi predvajalnik videa.

Malce smo mogoče bili presenečeni nad Thunderbirdom, ki je sicer dober program za delo z elektronsko pošto, a Mozilla pri njem zadnja leta s čem prav posebej novim ni postregla. A očitno tudi drugi niso naredili nič posebej zanimivega. Presenečenje je pravzaprav tudi urejevalnik besedil vim, ki je spet premagal svojega večnega rivala Emacs. Slednji je celo padel na četrto mesto, saj sta ga prehitela še nano in Kate.

Še najbolj presenečeni smo bili nad tem, da je za najbolj priljubljeni program za video-komunikacijo izbran Microsoftov Skype. Ta je sicer v okoljih Linux na voljo že vsaj desetletje, torej še iz časov, ko je bil samostojno podjetje, res pa je, da se je Canonical potrudil in namestitev Skypa precej poenostavil, kar je tudi verjetno vplivalo na rezultat. A vseeno – Skype na Linuxu? Misel, na katero se bo potrebno nekoliko privaditi…

V letošnji raziskavi je bila prvič uvedena posebna rubrika programov za varno komunikacijo, v kateri sta si z identičnim številom glasov prvo mesto razdelila Signal in Telegram.

Zmagovalce vseh kategorij si lahko ogledate v spodnji tabeli, v kateri smo kategorije pustili v originalni angleški različici. Če vas zanimajo podrobnejši rezultati znotraj posameznih kategorij, pa jih najdete ta tej povezavi.

Vir: ZDnet, LinuxQuestions

No Comments

Vse najboljše, odprta koda!

V začetku meseca, točneje 3. februarja, je minilo točno dvajset let od prve omembe pojma "odprta koda" v povezavi s programsko opremo. Kmalu za tem je nastal Open ource Definition, ki se je kasneje preimenoval v Open Source Initiative  (OSI) in nič več ni bilo, kot je nekdaj bilo…

Nova definicija filozofije je bila potrebna zato, ker pojem "prosta programska oprema" (free software), ki ga je uporabljal Richard Stallman, ni dovolj dobro označeval, za kaj gre. Ljudje so pod pojmom "prosto" menili, da gre le za brezplačno programsko opremo. Od takrat se je zgodilo marsikaj… od tega, da so ljudje menili, da gre pri odprti kodi za neke vrste "programski komunizem" do tega, da se je tudi v praksi pokazalo, da gre za uspešen poslovni model, od tega, da je bila odprtokodna filozofija oziroma licenca GPL s strani Microsofta označena za "rakavo tkivo" do tega, da je taisto podjetje postalo eden največjih, po nekaterih podatkih pa celo največji podpornik odprtokodnih projektov

Več…

 

No Comments

Izšel je LibreOffice 6

The Document Foundation je izdal LibreOffice 6.0, novo večjo nadgradnjo svoje odprtokodnega pisarniškega paketa. Nova različica je na voljo za Windows, MacOS, Linux in oblak, v Android pa bodo nove funkcije prispele v prihodnjih mesecih.

Odprtokodni pisarniški paket LibreOffice 6.0 prinaša celo vrsto izboljšav – boljšo združljivost z dokumenti Microsoft Office, izboljšano podporo elektronskim knjigam, poenostavljeno vnašanje posebnih znakov in simbolov, izboljšano podporo interaktivnim obrazcem, elektronsko podpisovanje dokumentov ali celo le njihovih delov s pomočjo OpenPGP, nove predloge in še kaj…

Več…

No Comments

Zakaj nas mora skrbeti za varnost odprtokodne programske opreme?

Odprtokodno programsko opremo je mogoče najti pravzaprav povsod – od preprostih namiznih računalnikov do zahtevnih poslovnih okolij, najdemo pa jih v najpomembnejših finančnih ustanovah, univerzitetno-raziskovalnih okoljih pa tudi v električnih avtomobilih in celo v vojaških obveščevalnih službah. Razlog za to je seveda njihova odprtost, prilagodljivost in preglednost. A to ne pomeni, da je vse odprtokodno tudi idealno.

Kaj pa varnost? Odprtokodna programska oprema ima zaradi svoje filozofije na tem področju nekatere posebnosti, ki jih je potrebno upoštevati že ob razmisleku o uvedbi. Težava je predvsem ponovna uporaba kode, saj se morebitne ranljivosti preko nje zelo hitro razširijo.

Več…

No Comments