Urad EU za varstvo podatkov je zaključil pogajanje o pogodbi za uporabo storitev Nextcloud in LibreOffice Online v institucijah EU. Rešitve zdaj preizkuša.

Nadzornik EU za varstvo podatkov Wojciech Wiewiórowski želi institucijam EU olajšati prehod z Microsoftovih programov na brezplačno programsko opremo. Njegov urad se je s ponudnikom storitev v eni od držav članic dogovoril o okvirni pogodbi, ki je na voljo tudi vsem institucijam EU. Gre za uporabo rešitve za sodelovanje Nextcloud in pisarniškega paketa LibreOffice Online. Oblikovana sta tako, da uporabnikom omogočata izmenjavo datotek, pošiljanje sporočil, video klice in ustvarjanje skupnih osnutkov v varnem okolju v oblaku.

Wiewiórowski in njegova ekipa so obe rešitvi februarja že začeli testirati, v prihodnjih mesecih pa želijo ugotoviti, »kako lahko ti orodji podpirata vsakodnevno delo institucij EU«. Ta pilotna faza je del širšega »procesa razmisleka« o strukturah na področju IT v upravi, ki poteka od lanskega leta. Cilj je spodbuditi institucije EU, da »razmislijo o alternativah velikim ponudnikom storitev«, saj j po pomemben korak k boljšemu upoštevanju veljavnih predpisov, kot je recimo Posebna uredba o varstvu podatkov za te institucije, ki temelji na uredbi GDPR. Wiewiórowski meni, da brezplačna programska oprema ponuja »zasebnosti prijazne alternative običajno uporabljenim velikim ponudnikom storitev v oblaku«. Takšne rešitve lahko zato »zmanjšajo odvisnost od monopolnih ponudnikov in škodljive učinke zaklenjenosti«. S pogodbo, sklenjeno s pogajanji, organ izpolnjuje svoje obveznosti glede podpore drugim institucijam EU »pri zaščiti digitalnih pravic«. Pri tem daje dober zgled.

Več…

Veliko je podjetij, ki izdelujejo dodatke za navidezno in obogateno resničnost, če iščete nekaj bolj »hekerskega«, pa je tu Monocle podjetja Brilliant Labs.

Brilliant Monocle je majhna okrogla naprava, ki jo lahko pripnete na več ali manj katerakoli očala in jih s tem spremenite v očal za obogateno (AR) resničnost. V monokel ima namreč vgrajeno kamero, mikrofon, povezavo Bluetooth in gumbe na dotik, celotna zasnova in programska oprema pa sta odprtokodni.

Monocle ima vgrajen barvni zaslon OLED z ločljivostjo 640 x 400 pik in 20-stopinjskim vidnim poljem, kamero 5 MP, 12 MB naslovljivega in 8 MB bliskovnega pomnilnika, vgrajen pa je tudi krmilnik FPGA Gowin GW1N-LV9MG100C6/I5, za katerega podjetje pravi, da ga je mogoče programirati za računalniški vid, umetno inteligenco ali grafiko, podpira pa tudi Bluetooth 5.2 za povezavo s telefonom ali drugo napravo. Monokel poganja baterija s kapaciteto 70 mAh, ki naj bi zagotavljala do 2 uri delovanja, priloženo pa ji je tudi polnilno ohišje z baterijo 450 mAh, ki omogoča šestkratno polnjenje na poti.

Družba Brilliant model Monocle pripravlja že nekaj let, prvič ga je svetu predstavila sredi leta 2022, zdaj pa ga je mogoče tudi kupiti in to za 349 dolarjev.

Več…

Kaj se dogaja s prvim odprtim standardom na področju digitalnih pisal?

Digitalna pisala, torej tisti »svinčniki«, s katerimi pišemo in rišemo po zaslonih prenosnikov, tablic in telefonov, si vsak proizvajalec »predstavlja« po svoje, zato med seboj niso združljiva. Pisala, ki ga za svoje izdelke proizvaja podjetje X, ni uporabno na napravah podjetja Y. In zato ima vsak svojega.

Da ne bi bilo več tako, je že pred skoraj osmimi leti nastala Universal Stylus Initiative (USI), ki si je zadala za nalogo razviti univerzalen in odprt standard, ki bi omogočal navzkrižno uporabnost med napravami. Kot je to že v navadi, je vse skupaj potekalo izredno počasi. Različica standarda USI 1.0 je luč sveta ugledala eno leto po ustanovitvi iniciative, nato pa so pretekla še tri leta, da so na trg začele prihajati prve naprave. Zakaj toliko časa? Zato, ker ni bilo ustreznega certifikacijskega programa, oziroma organa, ki bi naprave testiral in potrdil, da ustrezajo standardom. Tak program je bil potem ustanovljen in proizvajalci so dobili možnost svoja pisala poslati v testiranje. Če se izkaže, da ustrezajo standardu, je nanje mogoče pripopati nalepko z logotipom USI.

A uporaba odprtega standarda ne pomeni le to, da bodo uporabniki dobili pisala in naprave, ki jih bodo lahko navzkrižno uporabljali. Odprt standard pomeni tudi to, da bodo proizvajalci digitalnih pisal, telefonov, tablic prenosnikov in drugih naprav, lahko razvijali lastne naprave in se jim ne bo treba opirati na komponente (in plačevati licenc) »zaprtih« tehnologij, kot so Wacomove in Goodixove.

Slišati je bilo dobro, toda vse našteto se je dogajalo pred tremi leti… Kako pa je zdaj? So pisala že univerzalna? Na žalost ne. Pred točno enim letom je izšla prenovljena in posodobljena različica standarda USI 2.0, a se zadeva, kljub temu, da napovedi pravijo, da bo svetovni trg digitalnih pisal in vsega, kar je povezano z njimi, do leta 2027 vreden spodobnih 24 milijard dolarjev, nekako ne prime. Na papirju ga podpirajo mnogi, kar zadeva izdelke pa najdemo »USI-ustrezne« le pri nekaterih HP-jevih Chromebookih, to pa je več ali manj vse…

Več…