COKS bazar

Številni programerji trenutno radi uporabljajo program Zed. Brezplačni urejevalnik navdušuje s svojo zmogljivostjo, vendar je bil doslej izdan le za macOS.

Zed se prvič pojavi za Linux: brezplačni urejevalnik kode je zdaj mogoče namestiti z lupinsko skripto prek curl https://zed.dev/install.sh | sh. Gre za urejevalnik, namenjen posebej programerjem, ki je napisan v jeziku Rust in uporablja upodobitveni program, ki ga pospešuje grafični procesor. Za Zedom stojijo ustvarjalci nekoč priljubljenega urejevalnika Atom. GitHub je slednjega leta 2022 ukinil.

Zed je priljubljena alternativa, zlasti za uporabnike programa Visual Studio Code. Do zdaj je bil urejevalnik na voljo samo neposredno za macOS. Različico za Linux, ki so si jo želeli številni uporabniki, so razvijalci odločno napovedali že, ko so Zed dali pod odprtokodno licenco. Zdaj, ko je uradno na voljo različica za Linux, manjka torej le še za Windows.

Naslednji korak je, da se Zed kot celovit paket vključi v distribucije Linuxa. Pri tem se ustvarjalci urejevalnika zanašajo na sodelovanje skupnosti, ki je po napovedih že močno sodelovala pri prenosu. Enako velja za nadaljnje popravke napak in dodatne jezikovne razširitve. Med razvojem je testiranje potekalo predvsem pod Ubuntujem.

Več…

Apple blokira brezplačno programsko opremo in očitno krši novo zakonodajo EU o konkurenci, se pritožujejo aktivisti. Podpirajo Komisijo.

Aktivisti za prosto programsko opremo so ostro kritizirali izvajanje zakona o digitalnih trgih (DMA) s strani družbe Apple: Fundacija Free Software Foundation Europe (FSFE) je v dokumentu o stališču, ki ga je napisala skupaj z drugimi aktivisti, vključno z alternativno tržnico aplikacij F-Droid, pojasnila, da korporacija ogroža prosto programsko opremo in očitno krši nova pravila konkurence v EU. Namen dokumenta je poudariti najbolj problematične vidike Applovih sprememb in tako podpreti preiskavo, ki jo izvaja Komisija EU.

Organi EU, pristojni za konkurenco, so Apple že obtožili, da krši nova pravila. V predhodni ugotovitvi je Komisija podjetju očitala, da aplikacijam preprečuje sklicevanje na cenejše možnosti nakupa. Preiskuje tudi druge vidike Applovih sprememb zakona o digitalnih trgih, vključno s »pristojbino za osnovno tehnologijo«, ki jo Apple uporablja za zaračunavanje namestitve aplikacij.

Poleg osnovne tehnološke pristojbine je po mnenju aktivistov za prosto programsko opremo problematičen predvsem Applov pregled aplikacij ali notarizacija, ki jo morajo še naprej opravljati vse aplikacije – tudi tiste, ki se na koncu distribuirajo zunaj trgovine App Store. Možnost prostega nameščanja programske opreme iz drugih virov ne ogroža celovitosti naprav ali operacijskega sistema, pojasnjujejo organizacije. To je tudi popolnoma nezdružljivo z industrijskimi standardi za vse druge glavne operacijske sisteme – od operacijskega sistema Windows do distribucij Linuxa in od operacijskega sistema Android do operacijskega sistema MacOS – kjer sta »avtonomna distribucija in namestitev aplikacij seveda mogoča«.

Po mnenju aktivistov Apple krši več zahtev DMA, med drugim glede interoperabilnosti in izbire brskalnika. Tudi približno štiri mesece po izteku roka DMA še vedno ni polnopravnega alternativnega brskalnika za iOS, čeprav je Apple na papirju opustil obveznost WebKit. Po mnenju FSFE so specifikacije za proizvajalce brskalnikov preveč omejujoče in bi ustrezno preprečevale konkurenco.

V dokumentu o stališču je kritizirano tudi dejstvo, da na telefonih iPhone in iPadih – v nasprotju z računalniki Mac in osebnimi računalniki x86 – ni mogoče namestiti drugega operacijskega sistema kot tistega, ki ga je namestil proizvajalec. S tem je prav tako kršena zahteva po interoperabilnosti.

Več…

Novi pomočnik z umetno inteligenco Pulumi Copilot je zasnovan z namenom podpore in razbremenitve ekip inženirjev platform na vseh področjih upravljanja infrastrukture v oblaku.

Digitalni pomočnik Pulumi Copilot je zasnovan tako, da zagotavlja ciljno usmerjeno pomoč ekipam inženirjev platforme in jih razbremenjuje njihovih nalog. Sistem v ta namen uporablja generativno umetno inteligenco. Ponudniki orodja Pulumi za infrastrukturo kot kodo (IaC) že zagotavljajo celovito podporo za avtomatizirano upravljanje življenjskega cikla infrastrukture za oblak kot del svoje platforme za upravljane storitve.

V Pulumijevi objavi je navedeno, da je novi digitalni pomočnik UI prilagojen ponudbam več kot 160 javnih in zasebnih ponudnikov storitev v oblaku, ponudnikov storitev SaaS in splošnih tehnologij v oblaku, kot je Kubernetes. Pulumi Copilot s svojo interaktivno funkcijo klepeta omogoča ekipam platforme dostop do vseh virov zadevne infrastrukture. To ne omogoča le poglobljenega vpogleda v sistem, temveč tudi sprožitev ciljno usmerjenih ukrepov za nadzor in upravljanje infrastruktur v oblaku. Pulumi Copilot je v vlogi virtualnega zaposlenega zasnovan tudi tako, da neposredno razbremeni ekipe platforme z avtomatizacijo različnih opravil – vključno s pisanjem infrastrukturne kode ter uvajanjem in posodabljanjem infrastruktur. Pomočnik z umetno inteligenco je očitno sposoben analizirati tudi težave na področju stroškov, skladnosti in varnosti ter jih pomagati reševati.

Pulumi Copilot je zdaj na voljo vsem uporabnikom Pulumija. Pomočnik z umetno inteligenco je v trenutni javni beta fazi brezplačen. Celoten pregled nabora funkcij in podrobnosti o uporabi Pulumi Copilot najdete na Pulumijevem blogu.

Več…

Odprtokodni program za urejanje videoposnetkov OpenShot izboljšuje uporabniški vmesnik, časovnico in prikaz na monitorjih z visoko ločljivostjo.

»Nova različica njegovega programa za urejanje videoposnetkov OpenShot spreminja pravila igre in bo za uporabnike pomenila revolucijo pri urejanju videoposnetkov,« pravi glavni razvijalec Jonathan Thomas. Vendar pa pogled na nove funkcije hitro pripelje do razočaranja: Tako kot prejšnje različice, tudi OpenShot 3.2 prinaša le manjše izboljšave, so pa te precej koristne pri vsakodnevni montaži.

Največja vidna sprememba je nova tema Cosmic Dusk. Če nanjo preklopite v osnovnih nastavitvah, dobite uporabniški vmesnik, optimiziran za urejanje. Med drugim ponuja prenovljene orodne vrstice in bolj kompakten videz časovnice, v njeno bližino pa sta bila prestavljena tudi gumba za razveljavitev/uveljavitev. Vendar pa je Cosmic Dusk trenutno na voljo le kot predogledna različica in se lahko v naslednjih različicah programa OpenShot še spremeni. Hkrati ekipa OpenShot prosi uporabnike za povratne informacije. Nova je tudi tema Retro, ki je svetlo siva različica starega črnega dizajna.

Ne glede na temo lahko zdaj na časovni osi odstranite presledke med posnetki. Vse, kar morate storiti, je, da z desno tipko miške kliknete na vrzel. Vsebina sledi na desni strani vrzeli se takoj zapre v isti ravnini s prejšnjim posnetkom. Po potrebi lahko program za urejanje odstrani tudi vse vrzeli v skladbi. V praksi ta funkcija močno olajša delo, saj omogoča hitro odstranitev posameznih posnetkov sredi projekta, ne da bi bilo treba ročno prilagajati vse druge posnetke. Časovna os ponuja tudi izboljšano obnašanje pripenjanja in prikazuje nov časovni zatič ter posodobljene simbole označevalnikov.

Več…

Ladybird je bil do pred kratkim del sistema SerenityOS, zdaj pa se poti spletnega brskalnika in operacijskega sistema razhajajo. Za to obstajajo dobri razlogi.

Razvijalec Andreas Kling je v začetku meseca napovedal uradno ločitev neodvisnega in brezplačnega spletnega brskalnika. Za razliko od večine drugih spletnih brskalnikov Ladybird ne temelji na Googlovem brskalnikovem pogonu Chromium, temveč ga ekipa razvija od začetka. Ladybird je od svojega začetka deloval pod okriljem projekta SerenityOS, ki ga je pred tem zagnal Kling in katerega cilj je bil ustvariti popolnoma neodvisen namizni operacijski sistem. Ladybird je ugledal luč sveta kot preprost pregledovalnik HTML, vendar se je razvil v celovitejši spletni brskalnik, ki je sčasoma uspel pritegniti celo komercialne sponzorje.

Kling je v svoji napovedi zapisal da je Ladybird sčasoma vse bolj prevladoval pri razvoju in zasedal njegov čas, kar je pomenilo, da se ni mogel več ustrezno posvetiti sistemu SerenityOS. V prihodnosti naj bi se razvijalci lahko spet v celoti posvetili operacijskemu sistemu ali spletnemu brskalniku, ne da bi jih motil drugi projekt.

Razlog za ločevanje obeh projektov ima tudi svoj tehnični razlog. SerenityOS ne sprejema kode projektov tretjih oseb, to omejitev pa želijo za Ladybird spremeniti. Zato bosta Linux in macOS v prihodnosti tudi uradna tarča spletnega brskalnika, SerenityOS pa bi moral ponovno postati motivacijski projekt, ki bo programerje zabaval. V skladu s tem ga Kling predaja skupnosti. Ladybird ima zdaj svoj repozitorij GitHub in svoj strežnik Discord. Uporabniki operacijskih sistemov Linux in macOS lahko spletni brskalnik preizkusijo neposredno, medtem ko morajo uporabniki operacijskega sistema Windows uporabiti WSL 2, vendar je projekt uradno v fazi pred-alfa.

Več…

Najpomembnejša sprememba je, da se lahko brezplačni operacijski sistem zdaj samodejno nastavi z vzpostavljeno funkcijo cloud-init.

Cloud-init je pogosto uporabljena distribucijska metoda za medplatformno inicializacijo instanc oblaka. Podpirajo jo vsi večji ponudniki storitve javnega oblaka, ogrodja za zasebne infrastrukture oblaka in gole namestitve. Ob zagonu primerka v oblaku program cloud-init prepozna, v katerem oblaku deluje in v skladu s tem inicializira operacijski sistem – v tem primeru FreeBSD 14.1. Odjemalec cloud-init še ni dokončan, vendar je že primeren za testne namestitve. Na voljo so preproste slike cloud-init za ZFS in UFS, vključno z 1 Mb particijo (particija konfiguracijskega pogona). Ob prvem zagonu sistema FreeBSD 14.1 se prek mehanizma firstboot izvede skripta, ki konfigurira primerek oblaka z omrežji, shrambo, ključi SSH, paketi in različnimi drugimi sistemskimi vidiki. Razvojno delo je sponzorirala družba OVHcloud. FreeBSD 14.1 bi moral biti tam že samodejno namestljiv in v okviru OpenStack kot instanca oblaka na goli kovini prek »Bring Your Own Image«.

Številne operacije z nizi in pomnilnikom v knjižnici C zdaj uporabljajo razširitve SIMD (Single Instruction Multiple Data) za izboljšanje zmogljivosti v sistemih amd64. Na straneh priročnika FreeBSD pod SIMD(7) je prikazano, katere funkcije so že podprte s SIMD na kateri platformi.

OpenZFS je bil posodobljen na različico 2.2.4. Pri ustvarjanju novih datotečnih sistemov UFS s FreeBSD 14.1 so mehke posodobitve zdaj privzeto omogočene – prej je bil potreben parameter -U. Mehko posodabljanje lahko onemogočite s programom tunefs(8). Storitev za nameščanje NFS, mountd(8), lahko od FreeBSD 14.1 prek funkcije strunvis(3) dekodira imena imenikov, ki vsebujejo posebne znake ali presledke.

Od različice 12.2 FreeBSD vključuje ice(4), gonilnik za omrežne kartice s čipi iz družine Intel E800, ki od različice FreeBSD 14.1 ponuja tudi podporo 100 Gbit/s. Razvijalci so izboljšali tudi stabilnost gonilnikov Intel Wi-Fi. Izboljšave so bile tudi na področju zvoka, zdaj pa je na voljo tudi možnost asinhronega odstranjevanja naprav. To naj bi poenostavilo zlasti uporabo slušalk USB in odpravilo težave s spanjem/bujenjem na prenosnih računalnikih FreeBSD.

FreeBSD 14.1 je poleg nedavno posodobljene različice FreeBSD 13.3 zdaj na voljo za brezplačen prenos za številne arhitekture s spletnega mesta projekta FreeBSD.

Več…

Ročno urejanje konfiguracijskih datotek bo nadomestilo klikanje v grafičnem vmesniku.

Od zaključka konference BUILD je minil teden dni, vendar ima Microsoft v rokavu še zadnjo napoved. Podsistem Windows za Linux (WSL) dobiva nekaj novih funkcij in bo kmalu ponujal poseben grafični vmesnik za bolj priročno prilagajanje nastavitev.

Dve funkciji, ki sta bili uvedeni v posodobitvi WSL septembra 2023 – AutoMemoryReclaim in dnsTunneling – zdaj prehajata iz poskusnega stanja v privzete, stabilne nastavitve. Funkcija autoMemoryReclaim je namenjena sprostitvi neuporabljenega pomnilnika iz rok WSL, kar lahko izboljša delovanje sistema med izvajanjem pomnilniško zahtevnih aplikacij v nekaterih sistemih. Funkcija dnsTunneling, kot pove že ime, izboljša združljivost WSL z omrežjem, saj privzeto omogoča tuneliranje DNS. Ta posodobitev uvaja tudi eksperimentalno nastavitev samodejnega vračanja prostora na disku, ki jo lahko omogočite z uporabo – wsl –manage –set-sparse <true/false>. Microsoft ob tej priložnosti opozarja uporabnike, da lahko eksperimentalni način zrcaljenja omrežja, ki je bil prvič predstavljen v posodobitvi septembra 2023, omogočite z – wslconfig nastavitvijo networkingMode=mirrored. Druge eksperimentalne funkcije, predstavljene v posodobitvi september 2023, kot je sparseVhd, so bile v začetku leta povišane na privzete nastavitve.

Še bolj zanimivo pa je, da se Microsoft pripravlja na uvedbo grafične aplikacije WSL Settings GUI. To vam prihrani ročno urejanje vsebine datoteke .wslconfig ali spreminjanje ukazne vrstice pri prilagajanju stvari, kot je poraba pomnilnika ali diska. Vse spremembe v datoteki .wslconfig se bodo takoj odrazile v aplikaciji WSL Settings GUI, tako da lahko še naprej delate stvari na star način, če vam je to ljubše.

Microsoft je tudi napovedal, da bo WSL podpiral novo funkcijo okolja v aplikaciji Dev Home, ki omogoča lažje upravljanje in zagon operacijskih sistemov za razvojne namene. Izvorna koda v nastajanju je trenutno na voljo na spletnem mestu GitHub. Za poslovne stranke je podpora WSL 2 v programu Microsoft Defender for Endpoint zdaj splošno na voljo. Upravljanje WSL prek Intune se prav tako uvaja kot javni predogled, Microsoft Entra Id pa bo v WSL prišel še letos.

Več…

Bo Winamp spet dosegel staro slavo? Lastniki bodo izvorno kodo dali na voljo javnosti, iščejo pa tudi soustvarjalce.

Avtorji oziroma trenutni lastniki izvorne kode legendarnega predvajalnika Winamp so v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da bo izvorna koda programa Winamp za Windows na voljo javnosti od 24. septembra naprej. Podjetje hkrati vabi razvijalce z vsega sveta, da prispevajo svoje strokovno znanje, ideje in strast za nadaljnji razvoj te »ikonične programske opreme«.

Drugih podrobnosti, razen te, da bo izvorna koda na voljo javnosti, podjetje še ni razkrilo. Tako ne vemo na primer, pod katero licenco bo izdan končni izdelek. Izvršni direktor Alexandre Saboundjian pojasnjuje, da »Winamp ostaja lastnik programske opreme in se bo odločil, katere od inovacij bodo vključene v uradno različico«, kar pušča prostor za »viličenje« in/ali morebitne alternativne različice. Omenjeni izvršni direktor je tudi napovedal, da bo v začetku julija izdana nova različica mobilnega predvajalnika.

Več…

Ranljivost je ocenjena z oceno visoka, zato je priporočena takojšnja posodobitev.

V odprtokodnem pisarniškem programskem paketu LibreOffice je bila najdena varnostna ranljivost. Napadalci lahko žrtve prelisičijo, da odprejo zlonamerno pripravljen dokument in kliknejo nanj, ter s tem vanje vnesejo zlonamerno programsko kodo. Razvijalci so v varnostnem poročilu opozorili, da pisarniška programska oprema podpira povezovanje skript z dogodki klika na grafiko. »Pri prizadetih različicah paketa LibreOffice obstajajo scenariji, v katerih se vgrajene skripte izvedejo brez opozorila, ko uporabniki kliknejo na dokument s takimi obdelovalniki klikov,« opisujejo težavo programerji (CVE-2024-3044, CVSS 8.8, tveganje »visoko«).

Kako ranljivost odpraviti? S posodobitvijo na različico 7.6.7 oziroma 24.2.3, ki sta že na voljo.

Več…

Imenuje se Tiangong, visok je 1,63 metra, težak 43 kilogramov.

Vsi gibi robota so izvedeni električno, povratne informacije o sili zagotavljajo šestosni senzorji, vizualna zaznava poteka preko kamer, senzorjev 3D-vida ter drugih, »neopredeljenih« senzorjev. Obdelovalna zmogljivost naj bi znašala 550 bilijonov operacij na sekundo. V videoposnetku kitajske državne televizije CGTN je videti, kako se Tiangong premika po dveh nogah, svojo hojo in hitrost pa lahko prilagodi glede na teren, premika pa se lahko s hitrostjo  do 6 km/h.

Posebnost robota Tiangong je predvsem v tem, da gre za »državno robotsko platformo«, ki je, v nasprotju s komercialnimi podjetji za robotiko, večinoma odprtokodna. To pomeni, da lahko podjetja za robotiko in raziskovalne ustanove uporabijo robota kot podlago za lasten razvoj.

Več…