Z brisanjem nekaj vrstic do »občutno manjše porabe«

Včasih so rešitve težav lahko zelo preproste. Recimo z brisanjem nekaj vrstic izvorne kode jedra Linuxa.

Active State Power Management (ASPM) je izboljšava tehnologije PCIe (Peripheral Component Interconnect Express), ki lahko privarčuje veliko energije s tem, da napravo, priključeno na ta vmesnik, postavi v stanje mirovanja. Seveda ASPM podpira tudi Linux, a zaradi spregledanega hrošča, nastalega pred dvanajstimi leti, ne najbolj optimalno.

Podrobnosti si lahko preberete na tem naslovu, tukaj pa le nekaj o rešitvi. Ta je dokaj preprosta, saj je potrebno v izvorni kodi odstraniti le deset vrstic kode. Pravzaprav šest, saj so preostale štiri komentarji. In to je menda dovolj, za »občutno manjšo porabo« pri sistemih, ki uporabljajo pretvornik (bridge) med PCIe in PCI.

Uporabniki bodo popravljeno jedro dobili z izidom jedra 5.8, ki bo izšel prihodnji mesec, glede na to, da se omenjeni pretvornik nahaja v mnogih strežnikih, delovnih postajah in še kje, pa bo zagotovo našel mesto tudi v prejšnjih stabilnih različicah.

Več…

No Comments

Red Hat Enterprise Linux 8.2 prinaša veliko izboljšav

Red Hat je objavil dostopnost svojega Red Hat Enterprise Linux (RHEL) 8.2, ki prinaša veliko izboljšav tako za končne uporabnike kot razvijalce.

Red Hatov Summit 2020 je letos imel še pripono Virtual Experience, saj se je zaradi znanih razmer dogajal virtualno, kaj vse se je dogajalo, pa si lahko ogledate na tej povezavi. Eden od ključnih izdelkov, predstavljenih na konferenci je bil seveda Red Hat Enterprise Linux (RHEL) 8.2. Ta je z dogodkom postal dostopen uporabnikom v polni različici, prinaša pa celo vrsto izboljšav. Te so sicer bile znane že v različicah beta in velika večina se jih je »obdržala« tudi v končni različici. Pa jih nekaj naštejmo:

  • poenostavljeno upravljanje, namestitev in nadgradnje,
  • prilagodljiva varnost,
  • prijava s spletno konzolo,
  • izboljšana razvojna podpora in nabor orodij za razvijalce…

Podrobnosti lahko najdete tukaj.

No Comments

Ponarejeni Elon Musk

Kmalu niti v neposrednih spletnih pogovorih ne bomo varni pred ponaredki.

Zamislite si, da se z nekom pogovarjate preko Zooma, nakar se v vaš pogovor prijavi nekdo tretji. Ko ga sprejmete ugotovite, da je to neka svetovno znana oseba. Prav to se je zgodilo paru v spodnjem videu, tisti, ki se jima je priključil pa je bil – Elon Musk. Seveda gre za potegavščino, za tako imenovan deepfake video, ki sicer ni hudo prepričljiv, a glede na to, da je tehnologija šele na začetku, nas vsekakor lahko malce skrbi…

Avtor potegavščine je programer Ali Aliev, ki je s pomočjo odprtokodnega programa »First Order Motion Model for Image Animation« izdelal orodje, imenovano Avatarify, s katerim je v Zoomu mogoče vaš obraz zamenjati s katerimkoli drugim, če le imate nekaj njegovih fotografij. Če bi se radi na to temo pozabavali tudi sami, lahko kodo programa najdete na GitHubu.

No Comments

Odprtokoden celoten ProtonMail

Švicarski ProtonMail je objavil, da so vse aplikacije, povezane z istoimenskim programom za varno elektronsko pošto, od sedaj naprej odprtokodne. Pa ne le to – vse aplikacije ProtonMail so prestale neodvisni revizijski test varnosti.

Novica pravzaprav ni veliko presenečenje, saj gre za proces, ki traja že nekaj let. Leta 2015 so, hitro po zagonu storitve odprli spletno aplikacijo, lani aplikacijo za iOS, v začetku aprila letos aplikacijo Bridge, sedaj pa še ProntonMail za Android. Skozi podobno »proceduro« odprtja kode in nato varnostne revizije je v začetku leta šel tudi ProtonVPN.

In kaj si obetajo od potez? Odprtokodnost in  neodvisen pregled je ta trenutek edino zagotovilo, da gre pri neki storitvi ali aplikaciji za varen sistem. Varnost in zasebnost pa sta kategoriji, ki v zadnjih letih, posebej pa zadnjih mesecih postajata vedno bolj pereči tematiki.

Več…

No Comments

Kaj prinaša GNOME 3.38

Po izidu GNOME 3.36 »Gresik«, ki je prinesel kar nekaj novosti, bo ekipa GNOME UX kmalu izdala različico 3.38, ki bo nekatere komponente precej izboljšala.

GNOME 3.36 je vsekakor eno od grafičnih okolij za Linux, ki uporabniku »iz škatle« nudi največ – novo prijavno-odjavno okno z večuporabniško podporo, funkcija »ne moti«, starševski nadzor, prikaz skritih gesel, izboljšano nalaganje in pregledovanje dokumentov PDF in cela vrsta izboljšav uporabniškega vmesnika… Izboljšav je bilo res veliko, zato smo nekako pričakovali »umiritev žoge«.

A očitno ni tako. UX bo v novi različici 3.38 naslovil še nekaj elementov, za katere menijo, da bi lahko bili bolj prijazni. Mednje sodi rubrika Aktivnosti, točneje razporeditev elementov v njej, ki je sedaj lahko malce konfuzna, pa navigacija med delovnimi površinami s pomočjo sledilne ploščice prenosnika in še kaj se bo našlo.

Več…

No Comments

Firefox 75 se osredotoča na iskanje…

Tako kot drugi brskalniki je tudi Mozilla pred leti iz Firefoxa odstranila posebno okence za iskanje in ga združila z naslovno vrstico. Če v naslovno vrstico vpišemo naslov, se ta odpre, če vpišemo iskalni pojem, pa se odpre okno z rezultati iskanja v izbranem iskalniku. Ideja, prevzeta iz Googlovega Chroma, je vsekakor uporabna, Mozilla pa jo je s Firefoxom 75, ki je pravkar izšel, dvignila na še nekoliko višjo raven.

Ob zagonu nove različice na prvi pogled ni videti ničesar novega, razlika pa se pokaže, ko izberete dodajanje novega zavihka. Na vrhu zavihka se, kot je vidno na naslovni sliki, prikaže povečana naslovno/iskalna vrstica, ko kliknemo nanjo in pričnemo tipkati, pa se sproti prikazujejo predlogi iskanja, v katerih so pojmi, ki bi vas lahko zanimali, označeni s krepko pisavo, na dnu okna pa si je mogoče izbrati tudi iskalnik, v katerem naj se iskani pojem išče.

Ideja je vsekakor dobra, posebej zanimiva se nam zdi možnost sprotne izbira iskalnika, kjer poleg Googlovega in Binga najdemo tudi (slovensko) Wikipedio, naše Odpiralne čase, Ceneje.si, Twitter in še kaj. Ideja, vredna posnemanja…

Več…

No Comments

Ne marate sestankov?

Kaj pa, če bi nanj poslali svojega digitalnega dvojčka?

Mnogi zadnje tedne delate od doma, s sodelavci pa komunicirate preko videopovezav. V »normalnih« časih sestankov, torej takšnih, kjer smo s sodelavci v istem prostoru, se jim je težko izogniti, v digitalnih časih in ob pomoči umetne inteligence pa… Kot je pokazal možak z imenom Matt Reed, zadeva s komunikacijskim programom Zoom (ta je sicer zadnje dni v nemilosti) sploh ni tako zapletena, saj je večina potrebnih orodij že na voljo in to brezplačno. No ja, vsaj za angleško govoreče področje.

Najprej morate ustvariti to, kar bodo sogovorniki videli. V ta namen posnamete čim več fotografij, ki prikazujejo, kako sedite pred kamero (ne pozabite tu in tam na kakšnem posnetku pomežikniti) in iz njih izdelate animacijo. Pri tem ni treba skrbeti za to, da bo vse skupaj videti zelo tekoče. Malce »zatikanja« je celo dobro, saj bo ustvarilo vtis težave na zvezi, kar bo, kot boste videli kasneje, prišlo prav kot izgovor.

Drugi korak je izdelava kratke spletne aplikacije, v katero vgradite odprtokodno knjižnico Artyom.js, ki »posluša« sogovornike in če zasliši znano frazo, nanjo preko sistema sinteze govora odgovori z v naprej pripravljenimi odgovori. Če sogovornik recimo vpraša: »Kako si?«, mu sistem odgovori: »V redu, hvala!«, če zasliši: »Adijo!« odgovori s: »Se slišimo, pazite nase!« in tako naprej. Če česa ne razume, pa se lahko izmuzne z: »Nisem slišal težave na zvezi!«. Nato posnet video z aplikacijo ManyCam predelate tako, da računalnik »misli«, da gre za pravo kamero, ta »vir« pa nato vključite v Zoom namesto pravega.

Roko na srce, vse skupaj še ni tako daleč, da bi lahko koga res preslepili, a v tem primeru gre za enega samega človeka in malo preprostega programiranja. Če bi se k temu nekdo spravil bolj resno, bi rezultati že na tej stopnji tehnološkega razvoja lahko bili bistveno bolj prepričljivi. No, zaenkrat so samo zabavni…

Več…

No Comments

Kako razširiti kapacitete?

Italijanski arhitekti z idejo, kako razširiti bolnišnice – tudi arhitektura je lahko odprtokodna.

Bolnišnice po skoraj vsem svetu imajo težave s tem, kako oziroma kam namestiti vse paciente s koronavirusom, ki so potrebni bolnišnične obravnave. Italijanska arhitekta Carlo Ratti in Italo Rota sta zato razvila modularni sistem, ki ga je mogoče hitro postaviti in več ali manj poljubno nadgrajevati in širiti.

Imenuje se Cura, sestavljajo pa ga tovorni kontejnerji in povezovalni hodniki. V posameznem kontejnerju je prostora za dva pacienta, sistem pa je narejen tako, da ga je mogoče »priključiti« k obstoječim stavbam, pa tudi poljubno razvejati, če se za to pojavijo potrebe.

Ideja je vsekakor zanimiva, a na žalost za tokratno epidemijo verjetno prepozna. Je pa odprtokodna tako da avtorji zanjo ne zahtevajo avtorskih ali kakršnihkoli drugih pravic, tako da se izdelave lahko loti kdorkoli.

Več…


No Comments

Chrome in Edge "na pavzi"

Razvijalci spletnih brskalnikov so eni bolj obremenjenih programerjev, saj se morajo hitro odzivati na varnostne luknje, nestabilnosti, odpravljati hrošče, in podobne težave, hkrati pa razvijati nove funkcije in različice. In to zahteva veliko dela in veliko ljudi. Ti pa so v zadnjih tednih… no, ja, saj veste.

Da bi nekoliko zmanjšali »pressing« na te ljudi, se je Google pred nekaj dnevi odločil, da do nadaljnjega ne bo izdajal nadgradenj brskalnika Chrome in operacijskega sistema Chrome OS, vse, kar bodo delali, je krpanje morebitnih manjših varnostnih lukenj. Dva dni kasneje je podobno sporočilo izdal tudi Microsoft, ki je za nekaj časa dal na hladno nadgradnje svojega novega na Chromiumu temelječega brskalnika Edge, bodo pa, enako kot Google, skrbeli za odpravljanje varnostnih težav. Torej – Chroma 81 in Edgea 81 ne gre tako hitro pričakovati…

Več: GoogleMicrosoft

No Comments

Tudi glasbena industrija je vedno bolj odprtokodna

Odprtokodna filozofija pušča vedno večji pečat tudi med glasbenimi ustvarjalci. Vedno več jih na primer izdeluje inštrumente in programsko opremo po meri, nato pa načrte in morebitno programsko kodo objavi v obliki odprtokodnega projekta ali pa jih kako drugače deli z drugimi in jim s tem omogoči brezplačno izdelavo in uporabo teh izdelkov za nekomercialno uporabo.

»Odprtokodni projekti se v majhnem obsegu med glasbenimi akademiki dogajajo že dolgo, v zadnjih letih pa to postaja prevladujoči trend," pravi Ajay Kapur, profesor in direktor oddelka za glasbene tehnologije na kalifornijskem inštitutu za umetnost (CalArts ), ki opozarja na novo gibanje elektronskih umetnikov, ki si svoja imena ne ustvarjajo več s pomočjo založb ampak preko družbenih medijev.

Več: Forbes

No Comments