Bo vojne za namizje kmalu konec?

Eric S. Raymond, znani zagovornik odprtokodne filozofije in predsednik Open Source Initiative meni, da bo zmagovalec kmalu jasen in da bo to Linux.

Zadnje čase smo priča precej »spravljivemu« odnosu Microsofta napram odprtokodnemu pristopu in tudi Linuxu kot takemu. Pred nekaj leti si niti v sanjah ne bi predstavljali, da bodo v Redmondu naredili karkoli, da bi podprli karkoli, kar bi dišalo Linuxu, nato pa so prišli z nečim, kar se imenuje prišel Windows Subsystem for Linux (WSL), ki omogoča zagon Linuxovih programov znotraj Windows. Ta je v svoji drugi različici dobil podporo za celotno jedro Linuxa, integracijo njegovih datotek, DirectX za Linux, datotečni sistem Linux, vedno več pa je tudi podpore programom, ki tečejo v Linuxovem grafičnem vmesniku. In potem je tu še brskalnik Edge za Linux, pa Azure Sphere OS… Kaj to pomeni? Kam vse to vodi?

Eric S. Raymond meni, da bo Microsoft počasi zmanjšal aktivnosti na področju namiznih operacijskih sistemov in jo usmeril v razvoj oblačne tehnologije Azure, ki mu že sedaj prinaša največ prometa. Posledica tega bo, da se bo Windows iz samostojnega sistema vse bolj spreminjal v emulator, ki bo tekel na Linuxovem jedru.

Več…

No Comments

Lenovo vedno aktivneje z Linuxom

Podjetje je sporočilo, da bo na trg poslalo skoraj 30 modelov prenosnih in osebnih računalnikov, opremljenih z operacijskim sistemom Ubuntu.

Slab mesec nazaj je Lenovo na trg poslal svoj prvi prenosnik  ThinkPad, opremljen z operacijskim sistemom Fedora Linux, a to je očitno bil šele uvod. Podjetje je prejšnji teden napovedalo, da bo na trg poslalo še skoraj 30 modelov prenosnikov ThinkPad in namiznih postaj ThinkStation, ki pa bodo tovarniško opremljeni z drugim sistemom – Ubuntu 20.04 LTS.

In katere modele bo mogoče dobiti z Ubuntu? Šlo bo za prenosnike serij ThinkPad T, X, L in P ter serijo namiznih delovnih postaj ThinkStation P, podroben seznam pa najdete v objavi za javnost.

Več…

No Comments

Microsoft ima vedno raje Linux

Microsoft je v zadnjih letih krepko spremenil svoje mnenje o Microsoftu. Od smrtnega sovražnika se je spremenil v njegovega zaveznika. Ne stoodstotnega, a vendarle zaveznika.

Da bodo v Redmondu kdaj "objeli" odprtokodno idejo se je pred nekaj leti zdelo nekaj nepojmljivega. A časi se spreminjajo, zarečenega kruha se vedno več poje in Microsoft je postal eden večjih podpornikov Linuxa, kar se kaže na različne načine. Eden najpomembnejših je seveda ta, da je v operacijski sistem Windows dodal orodje, kot je Windows Subsystem for Linux (WSL), ki uporabnikom omogoča zagon linuxovega Terminala. A to je samo začetek. V kratkem bomo namreč dobili tudi možnost zagona linuxovih aplikacij znotraj Windows v grafični obliki. In stvari so, sodeč po tvitu Microsoftovega programskega vodje Craga Loewena, že dokaj daleč. V čivku je pokazal, kako je (bo) znotraj WSL preko Terminala mogoče zagnati program za delo z datotekami Nautilus in grafični program Gimp.

Povezava med Microsoftom in Linuxom pa ni le v smeri delovanja aplikacij za Linux v okolju Windows ampak tudi obratno. V kratkem, menda že v začetku oktobra, naj bi namreč dobili prvi predogled spletne brskalnika Edge za Linux.

Več…

No Comments

Hollywoodske fotoanimacije tudi doma

Da je neka animacija nastala z zaporednim fotografiranjem lahko vidimo že od daleč. Tudi če je narejena po hollywoodskih standardih. Res?

Fotoanimacije ali angleško stop-motion animation je nekaj, kar nas spremlja že desetletja. Gre za način animacije, pri katerem se ustvari vtis gibanja likov tako, da se posname veliko zaporednih fotografij, na vsaki od njih pa je položaj teh likov malce drugačen.

Metoda je sicer uporabna, a dokaj zamudna, predvsem pa zahteva veliko natančnost, zato takšne animacije običajno ne presegajo 15 slik v sekundi, kar se seveda vidi. Da gre za fotoanimacijo običajno  vidimo že »iz letala«.

A ni nujno, da je tako. Kitajski in ameriški znanstveniki so, skupaj z Googlom izdelali sistem umetne inteligence, ki obstoječim posnetkom doda »manjkajoče« slike tako, da je gibanje videti popolnoma tekoče, brez vidnih artefaktov in, kar je bil do sedaj največji problem, s kakovostnim zaznavanjem globinske slike. Da so veliko delali prav na slednjem pove že ime metode – Depth-Aware video interpolation (DAIN) oziroma video interpolacija z zaznavanjem globine.

Pri vsem skupaj pa je zanimivo še nekaj. DAIN je odprtokoden projekt, tako da si lahko program snamete in uporabljate brezplačno, na voljo pa je seveda tudi njegova izvorna koda.

Več…

No Comments

Odprtokodni lip-sync

Wav2Lip je odprtokodni program, s katerim lahko filme sinhronizirate kar sami. Ni še čisto suvereno, a dokaj blizu…

inhronizacija govora tako, da se v skladu z govorom ali petjem gibljejo tudi ustnice, je sicer prisotna že nekaj časa, a je bila na voljo le filmskim studiem, pa še ti so včasih delo opravili tako slabo, da bi bilo bolje, če bi pustili stvari takšne, kot so bile. A stvari so šle naprej in zdaj je mogoče sinhronizacijo izvesti kar doma in to v kakovosti, ki je na dokaj visoki ravni. Kako? Tako, da si z GitHuba snamete orodje Wav2Lip in se seveda naučite delati z njim.

In rezultat? V nadaljevanju si lahko ogledate, kako je Jonty Pressinger predelal video All Star skupine Smash Mouth. Videti je dokaj dobro. Predelava je sicer opazna, a če upoštevamo, da gre za brezplačno odprtokodno orodje, je rezultat zelo dober.

Več…

No Comments

Milijon vključenih sprememb

Linux bo drugo leto praznoval svoj 30. rojstni dan, še pred tem pa drugi pomemben mejnik – milijon vključenih sprememb (commit).

25. avgusta 1991 je finski študent Linus Torvalds v novičarski skupini Minix Usenet objavil, da je začel razvijati lasten brezplačen operacijski sistem, ki »bo le hobi in nič velikega ali profesionalnega kot recimo gnu za 386 (486) AT-klone«. Zdaj, 29 let kasneje, je Linux vodilni operacijski sistem, katerega jedro je v svoji različice 5.8, ki je izšla avgusta, bilo deležno milijontega »commita« oziroma s strani skupnosti predlagane, preverjene in vključene spremembe/izboljšave.

V čast temu spoštljivemu jubileju so pri Linux Foundation izdali zanimivo poročilo, imenovano  2020 Linux Kernel History Report, v katerem so povzeli celotno zgodovino Linuxovega jedra, od prve različice pa vse do najnovejše 5.8. Poročilo sicer ni prvo te vrste, saj jih je LF izdal že kar nekaj, a letošnje se, jubileju v čast, od predhodnih precej razlikuje. Dr. Daniel German, glavni avtor poročila je zgodovino namreč pripravil tako, da je mogoče spremljati vse tri različne stopnje oziroma načina razvoja jedra – Preversion control (od septembra 1991 do 4. februarja 2002), BitKeeper (od 4. februarja 2002 do 15. aprila 2005) in git (od 16. aprila 2005 do danes).

In zakaj so te stopnje tako pomembne? Prvih skoraj deset let obstoja Linuxa pravzaprav ni bilo nobenega pametnega nadzora nad različicami (version control system – VCS) jedra. Člani skupnosti so po elektronski pošti poslali popravke, Torvalds jih je pregledal in če jih je sprejel, jih je vključil v naslednjo različico jedra. Ker je bila stvar malce kaotična, je skupnost začela zahtevati bolj pregleden VCS. Ti so so sicer obstajali, a Torvaldsu ni bil noben všeč. A ker je skupnost vztrajala, da je treba nekaj narediti, se je odločil za BitKeeper. Toda odločitev ni naletela na odobravanje. BitKeeper je bil namreč lastniški, komercialni izdelek, kar odprtokodni skupnosti seveda ni bilo pogodu. Ker pa je bil po njegovih besedah najboljši, je pri njem vztrajal kar nekaj let, dokler Andrew Tridgell, znan po razvoju projekta Samba, ni BitKeeperja »razbil« s pomočjo obratnega inženirstva (reverse-engineering) in izdelal odprtokodno različico, združljivo z BitKeeperjem. Larry McVoy, avtor BitKeeperja nad tem ni bil niti najmanj navdušen in je razvijalcem Linuxa prepovedal uporabo. In so ostali brez nadzora različic. Torvalds je na težavo odgovoril tako, da je v desetih dneh razvil lasten VCS imenovan git, ta trenutek bolj znan kot osnova za znane programerske repozitorije GitHub in GitLab.

Kaj pa jedro? To je v svoji prvi različici vsebovalo 88 datotek, imelo skupaj 10.239 vrstic kode in delovalo na eni sami strojni  arhitekturi. Današnje jedro 5.8 sestavlja 69.325 datotek, ki ima skupaj 28.442.673 vrstic kode in deluje na več kot 30 različnih arhitekturah stojne opreme.

Več informacij in celotno poročilo najdete tukaj

No Comments

Ubuntu Web – alternativa Chrome OS-u

Svet se vse bolj usmerja k storitvam v oblaku in spletni operacijski sistemi zato niso nobeno presenečenje. Presenečenje je, da jih ni več…

Spletnih operacijskih sistemov, torej takšnih, ki temeljijo na spletnih storitvah v oblaku in ne lokalnih, je kar nekaj, a se je do zdaj prijel več ali manj le Chrome OS, ki temelji na Googlovem brskalniku Chrome. Chrome OS sicer temelji na Linuxu, a ga je Google priredil tako, da deluje le na njihovi strojni opremi, torej na prenosnikih Chromebook. Poslovno je ta odločitev mogoče smiselna, za uporabnike pa precej omejujoča. A v kratkem ne bo več tako. Kmalu naj bi namreč izšel Ubuntu Web, spletni operacijski sistem, ki bo temeljil na brskalniku Firefox, zaganjati pa ga bo mogoče na vseh prenosnikih.

Projekt Ubintu Web je zagnal Rudra Saraswat, mlad razvijalec, ki stoji za projektoma Ubuntu Unity Remix in Ubuntu Education (UbuntuEd), kaj več pa zaenkrat še ni znanega. Bomo pa projekt vsekakor spremljali…

Več…

No Comments

Odprtokodna skupnost v boju proti Covidu-19

Ves svet se bori proti največji pandemiji v zadnjih stotih letih, veliko vlogo v tem boju pa ima tudi odprtokodna skupnost.

Zadnje mesece smo v boju proti koronavirusu priča številnim projektom, v katerih sodelujejo tehnološka podjetja in skupnosti na eni in zdravstvena stroka na drugi strani. Eden takšnih projektov oziroma in iniciativ je tudi Linux Foundation Public Health (LFPH), katerega cilj je pomoč sistemom javnega zdravstva po svetu.

Linux Foundation je znana neprofitna organizacija, ki pomaga promovirati in graditi odprtokodno skupnost s podporo programskim projektom, kot so Linux, Node.js, Hyperledger, Kubernetes in drugim. Cilj nove iniciative pa ni le programski ampak širši, saj je namenjen povezavi razvijalcev odprtokodne programske opreme in odločujočih v sistemih javnega zdravstva.

In kaj lahko odprtokodna skupnost prispeva v boju proti virusu? Lahko pomaga pri razvoju sistemov obveščanja o izpostavljenosti in s tem zdravstvu omogočiti lažje načrtovanje testnih, spremljevalnih in izolacijskih aktivnostih. LFPH trenutno vključuje dva sistema obveščanja – COVID Shield in COVID Green. Prvega je razvila skupina 40 razvijalcev Shopifyja in kanadske Digitalne agencije, drugega, na irskem s strani prebivalstva zelo dobro sprejetega, pa je po naročilu vlade razvilo podjetje NearForm. Oba projekta sta odprtokodna in tako prosto dostopna sistemom javnega zdravstva, k projektu pa so vabljena tudi druga tehnološka podjetja in skupnosti.

Več…

No Comments

Izšel LibreOffice 7.0

Če vam »pobeg v oblak« ni všeč in želite dober, lokalno shranjen pisarniški paket, potem je jasno, kaj izbrati.

Microsoftov Office 2019 je nekaj, za kar celo Jared Spataro, bivši podpredsednik oddelka za Office in Windows meni, da je stvar, ki je »zamrznjena v času«, saj v Redmondu zanj sploh ne razvijajo novih funkcionalnost. Vse gre v smeri selitve v oblak oziroma Office 365. Toda ali je svet res pripravljen na to, da se vse dogaja »tam zunaj«? Je infrastruktura že tako daleč? So varnostni mehanizmi že dovolj napredovali? Dvomov je kar nekaj. In v dvomih se je vedno bolj varno nasloniti na preizkušene metode. In če so te še brezplačne kot v primeru Libre Office, potem je odločitev vsekakor vredna razmisleka.

In kaj prinaša LibreOffice 7.0? Novosti je kar nekaj, med najpomembnejše pa vsekakor sodijo izboljšana podpora branju in zapisovanju v formate DOCX, XLSX in PPTX, podpora novemu Open Document Format (ODF) 1.3 s podporo digitalnemu podpisu  ter kopica izboljšav posameznih komponent.

LibreOffice 7.0 je v fazi, namenjeni tistim, ki paket želijo prevzeti hitro, na voljo pa je za Windows, Linux, macOS in Chrome OS.

Več [1], [2]

No Comments

Izšel je Thunderbird 78

Nova različica prinaša temni način ter integrirana Koledar in Opomnik.

Thunderbird 78 je tako imenovana različica z razširjeno podporo (ESR – Extended-Support Release) in napram lanski 68 ESR prinaša kar nekaj novosti. Najbolj pomembna je seveda ta, da sta Koledar in Opomnik vključena v program sam in uporabniku tako ni več treba posebej nameščati dodatka Lightning. Prenove je bila deležna tudi rubrika upravljanja z računi, ki je sedaj bolj pregledna in intuitivna, nekaj pa je tudi kozmetičnih izboljšav v obliki vektorske grafike za prikaz ikon map in seveda zadnje čase tako opevani temni način, v katerem je ozadje temno, besedilo pa svetlo.

Več…

No Comments