Ventoy pravkar postal še boljši

Eden najbolj priljubljenih odprtokodnih programov za zagon več operacijskih sistemov iz pogona USB je doživel novo nadgradnjo.

Če ste eni tistih, ki morajo iz takšnega ali drugačnega razloga zaganjati različne operacijske sisteme iz ključkov oziroma pogonov USB, potem vam ime Ventoy zagotovo ni tuje. Gre za enega najbolj priljubljenih programov s področja Multi-boot USB, torej programov, ki omogočajo zagon različnih operacijskih sistemov iz enega samega pogona in to kar preko datotek ISO. Prednost Ventoya, poleg tega, da je zelo zanesljiv in skoraj pragmatično preprost, je tudi ta, da je odprtokoden.

Program, v novi različici Ventoy 1.0.79 ponuja podporo za preko 940 različnih datotek ISO, sedaj tudi Fedora CoreOS, ki ga je prevzel RedHat leta 2018, odpravljenih pa je nekaj hroščev, ki so se pojavljali pri zagonu distribucij openSUSE, Kylin in še kaj se najde. Podrobnosti o novostih lahko najdete na spletni strani projekta na GitHubu.

Več…

No Comments

Slovo po skoraj 30 letih

Intel bo drugo leto ukinil blagovni znamki Pentium in Celeron.

Intel je konec prejšnjega tedna napovedal, da bo ukinil znani blagovni znamki »Pentium« in »Celeron« za svoje mobilneprocesorje, ki bodo izšli leta 2023 in pozneje. Nadomestila jih bo preprosta oznaka »Intel Processor«.

Josh Newman, Intelov podpredsednik in začasni generalni direktor za mobilne odjemalske platforme, je spremembo komentiral z besedami:  »Zaradi hitrega tehnološkega razvoja, ki še naprej oblikuje svet, je pomen osebnega računalnika pri delu ali zabavi le še bolj očiten. Intel je zavezan k spodbujanju inovacij v korist uporabnikov, naše družine procesorjev za osnovne uporabnike pa so ključnega pomena za dvig standarda osebnih računalnikov v vseh cenovnih razredih. Nova blagovna znamka Intel Processor bo poenostavila našo ponudbo, tako da se bodo uporabniki lahko osredotočili na izbiro pravega procesorja za svoje potrebe.«

Oznaka Pentium je bila predstavljena leta 1993Celeron pa pet let pozneje, leta 1998. Danes sta obe oznaki povezani z vstopnimi modeli računalnikov, a dokler leta 2006 niso debitirali procesorji Intel Core, je Pentium označeval bolj zmogljive modele.

Kot smo zapisali, se ukinitev zaenkrat nanaša na mobilne procesorje, o morebitnih spremembah namizne ponudbe pa Intel (še) ne govori, kar pomeni, da oznake Intel CoreIntel Evo in Intel vPro ostajajo.

Več: Intel

No Comments

PhotoDemon 9.0

Še en brezplačen in hudo dober program za urejanje slik…

Odkar obstajajo sodobna socialna omrežja in imajo mobilni telefoni vgrajene kakovostne fotoaparate, je urejanje slik/fotografij postalo nekaj, s čemer se srečuje vse več ljudi. Urejanje se seveda izvaja s pomočjo programov, med katerimi je vsekakor najbolj znan Adobov Photoshop, ki je z leti postal kar sinonim za to početje. Podobno kot Google za iskanje, Excel za tabele, Word za urejanje besedil in še kaj bi se našlo. A to, da nek program prevladuje, še ne pomeni, da je najboljši ali edini. In seveda ni. Obstaja še kup drugih, ki so prav tako zanimivi in, za razliko od Photoshopa, tudi brezplačni. Med brezplačnimi in/ali odprtokodnimi programi za urejanje slik, sta vsekakor najbolj znana Gimp in Paint.net, na voljo pa jih je še kar nekaj. Recimo PhotoDemon za Windows.

PhotoDemon 9.0, ki je izšel pred kratkim, ima kar nekaj adutov, vrednih omembe. Prvi, ki pade v oči, je njegova velikost. Datoteka ZIP, v katero je stisnjen, je velika le dobrih 14 MB, po razširitvi pa program na disku zahteva le okoli 60 MB, kar je za sodobne čase izredno malo. Druga zanimiva in dandanes dokaj redka lastnost je prenosnost. Programa namreč ni potrebno posebej nameščati. Dovolj je, da ga »odzipate« na želeno mesto in zaženete. To pa pomeni, da ga imate lahko tudi na kakšnem ključku ali prenosnem s disku, kjer imate shranjene tudi slike. Praktično.

In kaj program zna? Najkrajši odgovor bi se glasil – več ali manj vse, kar zna konkurenca. Če uporabljate katerega od prej naštetih programov, se boste v primeru, da je PhotoDemon za vas nov, dokaj hitro znašli, saj je terminologija enaka. Funkcionalnost takšna, kot mora biti oziroma jo pričakujemo, nova različica pa prinaša izboljšan uporabniški vmesnik, za menda 12% manjšo porabo pomnilnika, podporo kar nekaj novim formatom (PSP, animirani WebP, AVIF, XCF, SVG, SVGZ…), pa tudi brezizgubnima JPEG (JPEG-LS) in »quite OK« (QOI) ter Symbian (MBM in AIF) in CBZ. Poleg dodani podpori novim formatom je bilo izboljšano kar nekaj orodij, kar pa ga dela enega bolj zanimivih pa je tudi podpora Photoshopovim vtičnikom (Adobe Photoshop plugin) 8bf.

Program je vsekakor vreden preizkusa, če vam ne ustreza, pa je dovolj, če zbrišete mapo, v kateri je…

Več…

No Comments

Igralno kopiranje

Zakaj se ne bi med kopiranjem kar v oknu napredka igrali legendarne igre…

Ena od stvari, ki jih imate pri delu z računalnikom zagotovo »najraje«, je tisto okno napredka pri kopiranju datotek. Če je teh veliko in/ali so velike vse skupaj traja precej časa, okence na zaslonu pa nam čez čas zaradi neučakanosti prične iti na živce, če zraven na računalniku počnemo še kaj, pa se čas kopiranja še bolj podaljša.

Da bi vse skupaj nekako omilil, je nek uporabnik prišel na genialno idejo. Izdelal je igrico Copy Dialog Lunar Lander, ki jo je mogoče igrati kar v okencu napredka kopiranja v Windows. In za kaj gre v igri? Starejši uporabniki računalnikov se mogoče še spomnite Lunar Landerja, preproste igrice, v kateri je bilo treba s krmiljenjem potisnih motorjev pristati na Luni. Prva grafična različica je bila izdelana leta 1973, kasneje je našla pot na prve namizne računalnike ZX Spectrum in konkurenco/naslednike, potem pa počasi zamrla, ker je bila preveč preprosta in za sodoben razmere dolgočasna.

No, Copy Dialog Lunar Lander je točno ta igrica, ki pa teče v oknu kopiranja. Lunino površino predstavlja graf hitrosti kopiranja, lunarni modul pa krmilite s pomočjo smernih tipk. Z njimi uravnavate smer in potisno moč motorjev, poleg uravnavanja ravnotežne lege pa morate paziti tudi na količino goriva, kar z drugimi besedami pomeni, da morate pristati čim hitreje. Pri vsem skupaj je zanimivo tudi to, da ima igra različne težavnostne stopnje, ki so odvisne od hitrosti kopiranja oziroma konstantnosti podatkovnega toka. Če kopirate recimo iz diska SSD na disk SSD in je hitrost kopiranja konstantna, bo pristajalna površina ravna, če kopirate na kak ključek USB 2.0 in se v sistemu hkrati še kaj dogaja, pa bo grafikon kopiranja, ki predstavlja pristajalno površino, precej neraven in pristajanje bo precej težje.

Igra je odprtokodna, brezplačna in je ni potrebno posebej nameščati. Snamete jo z GitHuba, »odzipate« v želeno mapo in zaženete. Windows se bo sicer »zbunil«, ker kot tak ne mara najbolj iger in programov, ki niso nameščeni preko Trgovine, a brez skrbi, program je preveril Virustotal. ▪

No Comments

Z novimi optimizacijami Linux dohaja in prehiteva Windows…

… in tudi v prihodnje bo tako.

Na dogodku Architecture Day 2021, ko je Intel predstavil glavne podrobnosti zasnove arhitekture procesorjev Alder Lake, je podjetje navedlo, da je operacijski sistem Windows 11 optimiziran tako, da najbolje izkorišča hibridno arhitekturo Alder Lake Performance Hybrid in novo tehnologijo Thread Director, ki pomaga pri načrtovanju opravil v operacijskem sistemu Windows 11.

Po tej napovedi je bilo novembra 2021 opravljeno testiranje, ki je pokazalo, da je operacijski sistem Windows 11 zaradi posebnih optimizacij, vgrajenih v Microsoftov novi operacijski sistem, zlahka premagal operacijski sistem Linux. Pravzaprav je premagal tudi Windows 10, tudi če je uporabljal starejši procesor Lakefield.

V avgustu 2022 so stvari videti precej drugače kot prej. Linux je bil od takrat še dodatno optimiziran, »pod pokrovom« pa so bile izvedene spremembe, ki so krepko zmanjšale zaostanek za operacijskim sistemom Windows 11. Najnovejši test v Ubuntuju z uporabo različice jedra Linuxa 5.18 je pokazal, da je jedro Alder Lake-S Core 19-12900K komaj kaj slabše kot v primerjavi s sistemom Windows 11.

A tu se stvar ni končala. V novem popravku, ki ga je pripravil Intelov inženir za Linux Ricardo Neri, bodo uvedene dodatne optimizacije, ki bodo izboljšale razporejanje opravil med večjimi jedri P (zmogljiva jedra) in jedri Bug E- (učinkovita jedra) in s tem Linux »potisnile« pred Windows 11.

Novi popravki pa ne bodo koristni le za serijo Alder Lake. Enako zasnovo, ki temelji na hibridni zmogljivosti, bodo uporabljali tudi vsi Intelovi procesorji 13. generacije Raptor Lake in 14. generacije Meteor Lake, kar pomeni, da v prihodnosti do velikih sprememb med operacijskimi sistemi sploh ne bo prihajalo.

Več

No Comments

Kaj prinaša LibreOffice 7.4?

Nova različica odprtokodnega pisarniškega paketa prinaša nekaj zanimivih novosti.

Če ste ljubitelj temnih načinov delovanja in ste uporabniki Windows 10 ali 11, boste verjetno veseli, saj novi LibreOffice 7.4 nudi tudi to. Zakaj le v Windows? Ker je zadeva še v poskusni fazi in če se bo obnesla, bo na voljo tudi drugim. Vpeljava namreč ni najbolj preprosta, saj je potrebno ustrezno predelati tudi ikone. Zaenkrat so le temo Colibre v Windows, druge pa pridejo na vrsto kasneje.

Vse novosti pa seveda niso le kozmetične. Podrobnejši opis lahko najdete na tej povezavi, na tem mestu le nekaj najzanimivejših. Writerju so dodani popravki deljenja besed, kjer je po novem mogoče preprečiti deljenje zadnje besede odstavka in določiti širino območja, ki jo Writer upošteva pri deljenju. Novi Calc prinaša možnosti mini grafikonov oziroma grafikonov v celici, kot jih ponuja Excel in so se izkazali za dokaj uporabne, po novem je mogoč prikaz indikatorja skritih vrstic oziroma stolpcev, kar tudi pride prav, kar nekaj pa je, kot ob vsaki novi izdaji, narejenega tudi na uvozno/izvoznih filtrih.

Več…

No Comments

Tudi Nvidia končno odprtokodna

Nvidiia bo z gonilnikom R515 končno uslišala želje uporabnikov in bo, tako kot sta to že pred časom storila AMD in Intel, ponudila tudi izvorno kodo. Razvijalci bodo tako lahko dobili vpogled v kodiranje gonilnika in ga tako lažje prilagodili različnim potrebam, česar bodo veseli predvsem igralci iger.

To, da Nvidia svojih gonilnikov ni »odpirala« ne pomeni, da jih za Linux ni bilo. Bili so in to dokaj ažurni, tako da so bile njihove grafične kartice povsem uporabne tudi v odprotkodnih operacijskih sistemih. Zakaj torej R515? Kaj bo rta spremenil? Vodilni pri Nvidii so seveda spremljali, kaj počne konkurenca in ugotovili, da ji je odločitev o odprtokodnih gonilnikih prinesla koristi, predvsem kar zadeva zanesljivost, zato se »Linuxaši« raje odločajo za AMD-jeve ali Intelove grafične kartice. In ker ta trg ni majhen, Nvidia pa velik grafični igralec, je odločitev dokaj logična.

Več…

No Comments

Microsoft si je premislil

Microsoft je potrdil, da ne bo uvedel napovedane nove politike, ki bi razvijalcem dejansko prepovedala prodajo odprtokodne programske opreme v trgovini z aplikacijami Windows.

V razdelku 10.8.7 dokumenta Microsoft Store Policies, ki je bil posodobljen sredi junija in naj bi začel veljati v soboto 16. julija, je bilo navedeno, da razvijalci ne smejo »… odprtokodne ali druge programske opreme, ki je sicer na splošno na voljo brezplačno ne smejo izkoriščati za kovanje dobička ali postavljati nerazumno visokih cen glede na lastnosti in funkcionalnosti, ki jih zagotavlja njihov izdelek«.

Čeprav se je zdelo, da je bil namen nove politike preprečiti razvijalcem, da bi služili s trdim delom drugih oziroma odprtokodne skupnosti, je besedilo v takratni obliki razvijalcem in lastnikom intelektualne lastnine v bistvu preprečevalo prodajo svoje programske opreme. Kritike odločitve so zalegle, saj je Microsoft najprej sporočil, da bo odložil izvajanje dokler natančno ne pojasni, kakšni so njegovi nameni, nato pa izdal posodobljeno različico pravil, v kateri je odstranil vse omembe odprtokodne programske opreme, v poglavju 11.2 pa navedel povezavo, preko katere lahko razvijalci in podjetja prijavijo kršitve intelektualne lastnine.

Več…

No Comments

Preko iger do znanja

Na GitHubu obstaja zanimiv repozitorij oziroma skladišče, v katerem je zbrana izvorna koda cele vrste starih iger v različnih programskih jezikih.

Računalniške igre iz zgodnjih sedemdesetih verjetno niso nekaj, kar bi zanimalo veliko uporabnikov, so pa lahko še kako zanimive za programerje, posebej tiste, ki so v svetu programiranje še bolj sveži. Če sodite mednje ali pa ste le radovedni, potem na GitHubu vsekakor obiščite rubriko Basic Computer Games. In kaj je v njej?

To, da nudi blizu 100 različnih računalniških igric iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja niti ni tako pomembno, bolj zanimivo je, da so te igre prevedene v različne sodobne programske jezike, kot so Java, JavaScript, Pearl, Python, Ruby, Visual Basic, C# in še katerega. Pri celotni stvari gre za zelo osnovne igrice, ki jih v sodobnem svetu večina ljudi ne bi igrala, a igranje niti ni namen projekta. Ideja je namenjena primerjavi kode v različnih programskih jezikih, s čemer se uporabnik lahko nauči, kako izvesti določene rešitve v različnih programskih jezikih. Koristno…

Več…

No Comments

Evropa uvaja strogo zakonodajo

Evropske politične stranke so se zedinile glede paketa digitalnih storitev (DSP), svežnja zakonodaje, ki bo podjetja, kot so Apple, Google, Facebook in Amazon, prisilil, da prilagodijo svoje prakse.

Sveženj zakonodaje je sestavljen iz dveh delov: zakona o digitalnih trgih in zakona o digitalnih storitvah. Zakonodaja je bila predlagana leta 2020, zdaj pa jo je sprejela Evropska komisija z namenom oblikovanja celovitega pravilnika za tehnološka podjetja, ki bo ohranil zasebnost in izbiro na trgu. Sveženj o digitalnih storitvah bo za podjetja, ki jim je namenjen, pomenil veliko regulativnega nadzora.

Zakon o digitalnih trgih (Digital Markets Act – DMA) ureja podjetja, ki upravljajo »osnovne storitve platform«, kot so trgovine z aplikacijami, iskalniki in druge. Majhnim podjetjem ne bo treba skrbeti za določbe zakona DMA, velikim tehnološkim podjetjem pa bo. Kaj označuje podjetje za ureditev DMA? Zakon o digitalnih trgih se bo nanašal predvsem na vratarje, tj. podjetja, ki ustvarjajo ozka grla med podjetji in potrošniki ter včasih celo nadzorujejo celotne ekosisteme, sestavljene iz različnih platformnih storitev, kot so spletne tržnice, operacijski sistemi, storitve v oblaku ali spletni iskalniki. Za te »vratarje« bo v zakonu opredeljena vrsta jasno opredeljenih obveznosti in prepovedi, določenih glede na najbolj nepoštene tržne prakse ali prakse, ki ustvarjajo ali krepijo ovire za druga podjetja, pri čemer je krovni cilj zagotoviti tekmovalnost digitalnih storitev, ki jih ponujajo ti »vratarji«.

Zakon o digitalnih storitvah (Digital Services Act – DSA)določa prva celovita pravila za spletne platforme, ki jih vsi uporabljamo v vsakdanjem življenju. Z novimi pravili, ki se bodo uporabljala po vsej EU, bo digitalni prostor varnejši, bolj odprt in zasnovan na spoštovanju temeljnih pravic. Zakon bo ponovno uravnotežil pravice in odgovornosti uporabnikov, spletnih posrednikov, med drugim tudi spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, ter javnih organov. Zakon o digitalnih storitvah »…vsebuje obveznosti potrebne skrbnosti na ravni EU, ki se bodo uporabljale za vse digitalne storitve, ki potrošnike povezujejo z blagom, storitvami ali vsebinami, vključno z novimi postopki za hitrejše odstranjevanje nezakonitih vsebin in celovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu…«, je zapisano v izjavi za javnost.

In kaj vse bo naslavljal Zakon o digitalnih storitvah? Vseboval bo ukrepe za boj proti nezakonitemu blagu, storitvam ali vsebinam na spletu, kot so recimo mehanizem, s katerim lahko uporabniki brez težav označijo tovrstne vsebine, platforme pa sodelujejo s tako imenovanimi »zaupanja vrednimi prijavitelji«, določene bodo nove obveznosti glede sledljivosti poslovnih uporabnikov na spletnih tržnicah, definirani bodo novi ukrepi za krepitev vloge uporabnikov in civilne družbe, med katerimi so tudi recimo možnost izpodbijanja odločitev platform o moderiranju vsebin in uveljavljanja pravnih sredstev preko mehanizma za izvensodno reševanje sporov ali sodnega varstva, zagotavljanje dostopa preverjenim raziskovalcem do ključnih podatkov največjih platform in zagotavljanje dostopa nevladnim organizacijam v zvezi z dostopom do javnih podatkov in s ciljem zagotavljanja boljšega vpogleda v razvoj spletnih tveganj, določeni bodo ukrepi za preglednost spletnih platform v zvezi z različnimi vprašanji, med drugim glede algoritmov, ki se uporabljajo za priporočanje vsebine ali izdelkov uporabnikom in še kaj.

Novi zakoni EU pa ne bodo le črke na papirju ampak bodo imeli tudi »zobe«. »Vratarjem«, ki bodo kršili zakon DMA, se lahko izreče globa v višini od 4 do 20 odstotkov svetovnih letnih prihodkov podjetja, kršitve DSA pa se bodo lahko kaznovale z globami v višini do šest odstotkov letnih prihodkov. Zakon o digitalnih trgih (DMA) se bo začel izvajati v šestih mesecih, zakon o digitalnih storitvah (DSA) pa bo pričel veljati 1. januarja 2024.

Več…

No Comments