Odprta koda in BDP

Evropska komisija je včeraj objavila rezultate študije, ki analizira gospodarski vpliv odprtokodne programske in strojne opreme na evropsko gospodarstvo.

Na podlagi ocene so podjetja s sedežem v EU leta 2018 vložila približno milijardo evrov v odprtokodno programsko opremo, kar je prineslo pozitivne učinke za evropsko gospodarstvo v višini od 65 do 95 milijard evrov. Študija predvideva, da bi 10-odstotno povečanje sredstev za odprtokodno programsko opremo na letni ravni ustvarilo dodatnih 0,4 % do 0,6 % BDP ter več kot 600 novih IKT zagonskih podjetij v EU.

Študije primerov kažejo, da bi lahko javni sektor z nabavo odprtokodne programske opreme, namesto lastniške programske opreme, zmanjšal skupne stroške lastništva, preprečil vezanost na ponudnika in posledično povečal svojo digitalno avtonomijo. Študija obsega številna konkretna priporočila za doseganje digitalne avtonomije javnega sektorja, odprtost raziskav in inovacij za evropsko rast ter digitalizirano in notranje konkurenčno industrijo.

Dolgoročno se lahko izsledki študije uporabijo za krepitev odprtokodne dimenzije ter razvoj prihodnjih politik na področju programske in strojne opreme za industrijo EU. 

Prav tako ima Evropska komisija od oktobra lani svojo strategijo za odprtokodno programsko opremo 2020–2023, ki še dodatno spodbuja preobrazbeni, inovativni in sodelovalni potencial odprte kode v luči doseganja ciljev krovne digitalne strategije Evropske komisije ter prispeva k programu digitalna Evropa.

Strategija Komisije namenja poseben poudarek izmenjavi in ponovni uporabi programskih rešitev in znanj ter večji uporabi odprte kode v informacijskih tehnologijah in na drugih strateških področjih.

Več…

No Comments

Umetna inteligenca, računalniški vid in zvočni učinki

Vse to, kar smo našteli v naslovu in še kaj prinaša nova različica urejevalnika videa OpenShot 2.6.0.

OpenShot je brezplačen, odprtokoden urejevalnik videa, na voljo pa je za vse tri najbolj priljubljene namizne operacijske sisteme – Windows, macOS in Linux, po novem pa je na voljo tudi za prenosnike Chromebook.  OpenShot Studios program razvija že več kot desetletje, različica 2.6.0 pa prinaša nekaj precej zanimivih novosti.

Najbolj vidni so novi slikovni in zvočni učinki, med katerimi je nekaj takšnih, ki uporabljajo pomoč umetne inteligence in računalniškega vida. Umetna inteligenca in računalniški pomagata pri stabilizaciji posnetkov, odkrivanju predmetov in sledenju gibanja, kar zadeva zvočne učinke pa je mogoče uporabljati kompresijo zvoka, parametrični izenačevalnik (parametric EQ), odmev, popačenje (distortion) in druge učinke kar v OpenShot, torej brez uporabe zunanjih namenskih programov. Zvočni učinki so sicer zaenkrat še dokaj generični, a so kljub temu dobrodošla novost.

Med ostalimi novostmi je potrebno omeniti izboljšano orodje za transformacijo (Transform Tool), izboljšan drsnik (Zoom Slider) za prikaz predogleda, izboljšano orodje za obrezovanje slike (Snapping), dodanih je več kot 1000 emotikonov (emoji) in še kaj bi se našlo. In precej je bilo narejenega tudi na zmogljivosti.

Več…

No Comments

Vse najboljše, Linux

Linux danes praznuje trideseti rojstni dan in danes ga najdemo, no ja, povsod…

Minila so tri desetletja odkar je Linus Torvalds razkril načrte za izdajo brezplačnega in odprtokodnega operacijskega sistema, ki bo vseboval ukazni nabor, podoben tistemu v Unixu. Stvar je od takrat šla dokaj nenavadno pot in naprave, ki jih poganja dobesedno več sto različnih operacijskih sistemov, temelječih na Linxovem jedru, najdemo na vsakem koraku. Kar zadeva računalniško namizje je zaenkrat še precej daleč za Windows in macOS, kar zadeva mobilne naprave, strežnike in naprave IoT pa jih prekaša na vsej črti.

A tudi na namizju bi se stvari lahko v bližnji prihodnosti spremenile, saj so pisarniški paketi, spletni brskalniki, programi za obdelavo slik, videa in izdelavo animacij že izredno zmogljivi, velik korak naprej, kar je za popularizacijo uporabe izrednega pomena, pa je bil narejen tudi pri razvoju iger. Pri slednjih je vsekakor potrebno omeniti podjetje Valve, ki je s svojim Steam Linux  spremenila v platformo za igranje, ki se za igranje že skoraj lahko kosa z Windows na osebnih računalnikih. In ko smo že pri tem – podjetje razvija tudi ročno igralno konzolo Steam Deck, ki bo prav tako temeljila na Linuxu.

Linux je v tridesetih letih prehodil dolgo in zanimivo pot. Kdo ve, kaj bo prineslo naslednjih trideset… ▪

No Comments

Kaj prinaša GNOME 41

GNOME 41 naj bi po načrtih izšel prihodnji mesec, kaj bo prinesel, pa je mogoče videti v končno izšli beta-različici.

Grafično okolje GNOME bo prihodnji mesec dobilo novo nadgradnjo z oznako 41. Po dokaj obsežni nadgradnji GNOME 40, ki je izšla pred nekaj meseci in je prinesla kopico vizualnih prilagoditev ter kar nekaj novosti in sprememb, velikih premikov seveda ne gre pričakovati, nekaj zanimivih sprememb pa vsekakor bo. Tako gre sklepati po tem, kar je mogoče videti v beta-različici, ki je (končno) luč sveta ugledala včeraj.

In kaj bo novega? Na kratko – podprti so klici SIP/VoIP, izboljšana je podpora za Wayland, Koledar zna končno odpreti datoteke ICS, nadzorni center je dobil nekaj novih zavihkov, GNOME Music je dobil nov uporabniški vmesnik in tako naprej. Če bi radi zadevo preizkusili v praksi, lahko snamete GNOME OS 41 Nightly build in za zagon uporabite GNOME Boxes.

Več…

No Comments

Nadgrajen Oracle VM VirtualBox

Oracle VM VirtualBox 6.1.26 prinaša kar nekaj popravkov hroščev in izboljšav.

Navidezni računalniki so priročen in »neboleč« način testiranja in tudi uporabe novih operacijskih sistemov, programov in še česa. Njihova prednost je v tem, da je na enem računalniku mogoče znotraj obstoječega operacijskega sistema zagnati druge sisteme in tudi programe v njih. To pomeni, da je v recimo Windows mogoče zagnati Linux, starejše različice Windows, Mac OS in še kaj, enako pa velja tudi za druge operacijske sisteme. Ker se ti navidezni računalniki obnašajo (več ali manj) enako kot »pravi«, je virtualizacija odlično orodje za testiranje novih sistemov in programov, pa tudi za uporabo kakšnih starih namenskih programov, ki v novih različicah operacijskih sistemov ne delujejo več.

Eden od zelo priljubljenih tovrstnih orodij je Oraclov VM VirtualBox, ki je pravkar dobil različico 6.1.26. V njej je napram prejšnjim različicam popravljenih kar nekaj težav s shranjevanjem podatkov, zvokom, omrežjem in še čem. Kaj vse prinaša, si lahko preberete na tem naslovu.

Več…

No Comments

Izšel Linux Mint 20.2

»Za uporabo najbolj preprosta različica Linuxa« je dobila nov nadgradnjo.

Linux Mint imajo uporabniki že od vsega začetka precej radi, ta privrženost pa se z novimi različicami le še stopnjuje. Zakaj? Najprej zato, ker precej spominja na Windows, torej sistem, ki so ga novi uporabniki vajeni in je prehod »najmanj boleč«, nepomemben pa ni tudi razlog, da operacijski sistem povsem uporabno deluje tudi na starih računalnikih. Koliko starih? Tudi več kot deset let…

Mint je zdaj dobil novo nadgradnjo z oznako Linux Mint 20.2 »Uma« in nekateri so se bali, da se bodo strojne zahteve zvišale. A se niso. Še vedno temelji na Ubuntu 20.04 in še vedno velja, da je več pozornosti namenjeno stabilnosti kot novih tehnologijam. Sistem še vedno deluje na več ali manj vseh 64-bitnih procesorjih, izdelanih po letu 2000, da je dovolj 2 GB delovnega pomnilnika, 20 GB prostora na disku in grafična kartica, ki podpira ločljivost 1024×768 točk. In ker gre za različico LTS (long-term support), bo sistem podprt do poletja leta 2025.

Več…

No Comments

Je na vrbi rodilo grozdje?

Microsoft je brez kakršnegakoli pompa izdal lastno – distribucijo Linuxa. Pssst, pa ne povejte Stevu Ballmerju…

Če ste še ne tako daleč nazaj poslušali vodilne pri Microsoftu o tem, kaj si mislijo o Linuxu in odprtokodni filozofiji nasploh, ste z gotovostjo vedeli nekaj – v Redmondu se česa podobnega ne bodo nikoli šli. Prej bo na vrbi rodilo grozdje, prej bo zamrznil pekel, celo Trump bo prej priznal  rezultat volitev…. A se je zgodilo točno to.

Microsoft je na GitHubu dal v obtok lastno distribucijo Linuxa imenovano CBL-Mariner, ki ni na voljo le kot WSL (Windows Subsystem for Linux) ampak kot samostojna distribucija, o kateri pravijo, da gre za »interno distribucijo Linuxa za Microsoftovo infrastrukturo v oblaku ter robne izdelke in storitve, zasnovano tako, da zagotavlja dosledno platformo za te naprave in storitve ter izboljšuje Microsoftovo sposobnost, da ostaja na tekočem s posodobitvami Linuxa za naprej«.

Več…

No Comments

Izšel je Wine 6.12

Najbolj priljubljen program za zagon programov za Windows v okoljih Linux je bil deležen 42 popravkov.

Wine 6.0 je izšel januarja in prinesel izboljšave na področju grafičnega prikaza, upodabljanja besedila, zvoka in videa, v njem je bilo podprtih že več kot 27.500 aplikacij in iger za Windows, med drugim tudi Microsoft Office in Photoshop ter igre, kot so StarCraft, Final Fantasy XI Online, Team Fortress II in podobne. Najnovejša nadgradnja, ki nosi oznako 6.12, vključuje 42 popravkov, ki naslavljajo težave z igrami, kot so STALKER: Call of Pripyat, Rainbow Six Siege, Metal Gear Solid V in različnimi drugimi aplikacijami, izboljšana je pretvorba WinSock PE, vsebuje »zametke« NSI (Network Store Interface) in še kaj.
Več…

No Comments

ODF 1.3 je postal standard

OpenDocument Format 1.3 je nasledil različico 1.2 iz leta 2015, prinaša pa kar nekaj dobrodošlih novosti.

Neprofitna organizacija OASIS Open, ki se ukvarja z definiranjem in sprejemanjem standardov, vključno z odprtokodnimi, je potrdila OpenDocument Format 1.3 kot nov standard odprtokodnih dokumentov. Nova različica prinaša podporo digitalnemu podpisovanju dokumentov, šifriranje dokumentov XML, ki temelji na OpenPGP ter nekaj varnostnih izboljšav. Več podrobnosti lahko najdete na blogu The Document Foundation. ▪

No Comments

Podatki o ranljivosti na enem mestu

Google uvaja enotno zbirko podatkov o varnostnih ranljivostih odprtokodne programske opreme.

Poslovnež H. James Harrington je nekoč zapisal, da če nečesa ne morete izmeriti, tega ne morete razumeti, če ne morete razumeti, tega ne morete nadzorovati, če ne morete nadzorovati pa ne morete izboljšati. In res je tako. Google je njegovo opažanje vzel resno in predstavil nov način, kako izboljšati varnost odprtokodnih sistemov. Ideja je pravzaprav logična in ena tistih, pri katerih se vprašamo, zakaj tega nihče ni naredil že zdavnaj.

Ena od primarnih težav nadzora varnosti je v tem, da obstaja cela vrsta podatkovnih baz, v katerih se zbirajo podatki o ranljivosti sistemov, med njimi pa ni nobene pametne povezave. In ker povezav ni, je zalo težko ustvariti sistem sledenja odvisnostim in povezav med podatki o ranljivosti. Nekdo, ki si želi ustvariti celostno varnostno sliko, mora tako preiskati vsako teh baz posebej, kar zahteva veliko dela in časa. A je to potrebno narediti, saj je poznavanje težav osnova za spopadanje z njimi oziroma tisti »nekaj«, kar je potrebno najprej izmeriti, da bi se lahko razumelo, nadzorovalo in izboljšalo.

In kako se je težave lotil Google? Tako, da je združil delo, ki so ga vložili avtorji Open Source Vulnerabilities (OSV) database in OSS-Fuzz ter vse skupaj povezal v enotno »shemo«, ki ji je dodoal še podatke iz odprtokodnih ekosistemov, kot so Go, Rust, Python in DWF.

Več…

No Comments