Indija in Južna Koreja prehajata na Linux

V zadnjih dneh sta svet obkrožili dve novici o velikih prehodih držav iz Windows v okolja Linux.

Prva novica se nanaša na indijsko zvezno državo Kerala, kjer so se oblasti odločile 200.000 računalnikov, ki jih uporabljajo tamkajšnje šole in na katerih teče lastniška programska oprema (Windows, MS Office…) slednjo nadomestiti z odprtokodno (Ubuntu 18.04, LibreOffice…). Prve ocene kažejo, da bo država s tem privarčevala okoli 430 milijonov dolarjev, pri čemer so upoštevali tudi potrebno izobraževanje 150.000 učiteljev.

Druga novica pa je pravzaprav še bolj pomembna, saj gre za Južno Korejo, državo, ki velja za gospodarsko velesilo. Tamkajšnji časopis The Korea Herald poroča, da je tamkajšnja vlada zagnala 655 milijonov dolarjev vreden  projekt, v okviru katerega bodo vse obstoječe računalnike nadgradili ali zamenjali tako, da jih bo namesto obstoječega sistema Windows 7 poganjal Linux. Razlogi? Predstavnik tamkajšnjega Ministrstva za notranje zadeve in varnost, ki je zadolženo za vodenje projekta pravi, da so se za prehod odločili zato, ker bo Microsoft leta 2020 prenehal s podporo za Windows 7 in se morajo na to seveda pripraviti. Namesto za prehod na Windows 10 so se odločili za Linux zato, ker ta predstavlja manjše manjše varnostno tveganje, ne povzroča odvisnosti od enega samega proizvajalca in ker so skupni stroški delovanja takšnega sistema občutno nižji.

Ni komentarjev

Linux za male programerje

Podjetje Endless, razvijalec operacijskega sistema Endless OS, je objavilo serijo iger, temelječih na Linuxu, namenjene pa so otrokom, ki bi se na zabaven način radi naučili programiranja.

Endless Studio Games, kot se igre imenujejo, sestavlja šest naslovov Dragon's Apprentice, Aqueducts, Tank Warriors, The Passage, Frog Squash, Midnightmare Teddy, gre pa v večini za pustolovske igre, v katerih se otrok skozi zanimive in napete zgodbe srečuje s programerskimi osnovami, kot so kodirni bloki, Javascript in Unity.

A po besedah Matta Dalia, ustanovitelja Endless, je to šele začetek. Še letos se bo tem naslovom pridružilo še nekaj, vsem pa bo skupno to, da bodo v prvi vrsti zabavne, programiranje pa bo v drugem planu.



Več…

Ni komentarjev

Pomembnost odprte kode v podjetjih

Odprtokodne tehnologije so v zadnjih letih postale integralni del poslovnih okolij. In to priznavajo tudi tehnološki giganti, kot sta Google in Microsoft. Kaj pa manjša podjetja? Kako ta gledajo in uporabljajo odprtokodne tehnologije? Na ta vprašanja je v svojem dokumentu »The State of Enterprise Open Source« poskušal odgovoriti Red Hat. V poročilu, ki so ga objavili sredi aprila, so zbrani rezultati več kot 950 pogovorov z informacijskimi strokovnjaki z vsega sveta.

In kaj ugotavljajo? Opažanja bi lahko na kratko strnili v en sam stavek – odprtokodne tehnologije najdemo povsod. In IT-strokovnjaki se tega zavedajo, saj je le en odstotek vprašanih dejal, da  se jim odprta koda ne zdi pomembna. Kar je še bolj razveseljivo od zavedanja pomembnosti odprtokodnih rešitev pa je dejstvo, da se odprtokodna orodja vse bolj uporabljajo na področjih, ki so bila dolgo rezervirana za lastniška – oblačne tehnologije, varnost, shranjevanje podatkov, poslovna analitika in podobno. In trend se bo očitno nadaljeval, saj je kar 59 odstotkov vprašanih poslovnih informatikov napovedalo povečanje uporabe odprtokodnih rešitev.

Celotno poročilo lahko snamete na tem naslovu.

Ni komentarjev

Linux najbolj (pri)ljubljen…

Obsežna anketa med razvijalci programske opreme je pokazala, da je Linux najbolj uporabljana razvojna platforma in da jo imajo razvijalci tudi najraje.

Uredniki portala Stack Overflow so izvedli obširno anketo med razvijalci programske opreme. Eden od namenov ankete je bi tudi ugotavljanje, katera orodja najpogosteje uporabljajo, na katerih platformah razvijajo in kaj od tega imajo najraje.

Kar zadeva razvojne platforme se je za najbolj priljubljeno s 53,3 odstotki izkazal Linux, na drugem je s 50,7 odstotki Windows, sledijo pa Docker, Android, AWS, MacOS in tako naprej. A razvojna okolja, v katerih uporabniki daljo, niso nujno tista, ki jih imajo najraje. Na v vprašanje, katera imajo najraje, je kar 83,1 odstotek vprašanih povedal, da je to Linux. Sledijo mu Docker (77,8%), Kubernets (76,8%), Raspberry PI (72,1%) in tako naprej. Kar zadeva Microsoftova okolja je Azure na devetem, Windows pa na dvanajstem mestu, takoj za Androidom.

Kaj pa programski jeziki? Razvijalci imajo najraje Rust, sledita pa mu Python in TypeScript, najbolj pa sovražijo VBA, Objective-C in zbirni jezik (assembler). In v čem bi najraje delali? Najbolj jih mika Python, sledita pa JavaScript in Go.

Celotne rezultate ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 90.000 razvijalcev z vsega sveta, si lahko ogledate na tej povezavi.

Ni komentarjev

Najboljše igre za Linux na Steamu

Igre v okolju Linux niso bile nikoli ravno dobro zastopane. A časi se spreminjajo in sedaj so na voljo tudi najboljši naslovi…

Seznami »najboljše igre za Linux« niso nekaj ravno pogostega. Sicer ne moremo reči, da iger za Linux ni bilo, je pa bila izbira, blago rečeno, zelo okrnjena. Razlog za to je seveda ta, da se proizvajalci iger niso ravno najbolj strinjali z odprtokodno idejo. Z razvojem projekta WINE so se zadeve sicer nekoliko spremenile na bolje, saj je bilo preko njega mogoče zaganjati aplikacije in mnoge igre za Windows tudi znotraj Linuxa. Ne pa vseh. Tiste najboljše so bile še vedno nedosegljive.

In potem je prišel Steam, ki mu je vseeno za »igralski apartheid« – zanj so vsi operacijski sistemi (skoraj) enaki in igre so na voljo vsem. In tako smo sedaj lahko prvič deležni seznama, ki je dejansko vreden naslova Najboljše igre za Linux.

Več…

Ni komentarjev

Tudi angleška centralna banka se »odpira«

Bank of England bo svoj informacijski sistem opremila z odprtokodnimi analitičnimi orodji.

Angleška nacionalna centralna banka Bank of England ima v lasti za 485 milijard funtov sredstev, dnevno pa opravi za okoli 650 milijard funtov transakcij, kar je seveda že samo po sebi velik informacijski izziv, če pa k temu dodamo še potrebo po rednem opravljanju stresnih testov, torej kompleksnih analiz, ki testirajo bančno odpornost na različne nepredvidene finančne situacije, pa je celoten sistem informacijska nočna mora.

Pred letom 2012 je banka uporabljala 128 različnih analitičnih sistemov, ki so zahtevali »precejšnje stroške in bili zelo zapleteni«. Tistega leta pa je stopil v veljavo Uredba o evropski tržni infrastrukturi  (European Market Infrastructure Regulation – EMIR) in vodstvo banke se je odločilo analitični sistem zasnovali popolnoma na novo. Nova analitična tehnologija temelji na strojni opremi VMWare VxRack, podatkovnem skladišču EMC Isilon s 320 Tb prostora in 10 Tb delovnega pomnilnika, vse skupaj pa krmili Apache Atlas. Več…

Ni komentarjev

»Netflix za igre« bo temeljil na odprtokodnih orodjih

Storitev Google Stadia bo omogočala igranje iger v ločljivosti 4K in hitrosti 60 fps kar iz brskalnika Chrome.

Na pravkar končani 2019 Games Developer Conference je Google končno predstavil dolgo pričakovano rešitev pretočnega igranja iger Stadia, torej nekaj, čemur pravijo »Netflix za igre«. Storitev bodo zagnali še letos, omogočala pa bo pretočno igranje iger ločljivosti 4K ter hitrosti 60 fps – in vse to kar iz brskalnika Chrome in brez potrebe po strojnem pospeševanju na lokalnem računalniku. To seveda pomeni, da bo igre mogoče igrati tudi na prenosniku z Linuxom. Več o storitvi si lahko preberete na tem naslovu, na tem mestu pa nekaj o tehnologiji, ki stoji za celotnim projektom.

Glede na dominacijo v oblačnih tehnologijah seveda ni nič nenavadnega, da se je Google odločila za Linux kot osnovo storitve Stadia. Še več, poleg Linuxa kot operacijskega sistema, na katerem teče vse skupaj, je za 3D-grafiko in izračunavanje uporabil tudi programski vmesnik (API) Vulkan, od ostalih kritičnih komponenta pa je potrebno omeniti tudi odprtokodne LLVM, prevajalnik DirectX Shaper, GAPID, Radeon GPU Profiler in RenderDoc.

Več…

Ni komentarjev

Napredek že po dveh tednih!

Microsoft je v začetku meseca odprl izvorno kodo Kalkulatorja in odprtokodna filozofija, proti kateri so se v Redmondu borili več kot 25 let, že prinaša napredek.

Predstavniki Microsofta, od Billa Gatesa do lokalnih zastopnikov, so včasih ob omembi pojma »odprta koda« poskočili, kot da jih je kdo pičil. A časi se spreminjajo in z njimi tudi klima v Redmondu. In to drastično. Microsoft ne le, da ni več sovražnik odprtokodne filozofije, celo eden njenih največjih podpornikov je postal. No ja, ta izjava je malce pretirana, saj pri vsem skupaj seveda ne gre za filantropijo ampak za lastno računico, res pa je, da se je marsikaj spremenilo. Microsoft je kupil GitHub, odprl 60.000 svojih patentov s ciljem povečanja varnosti Linuxa, tu in tam pa so naredili tudi kaj »za zabavo«, kot je recimo izvorna koda File Managerja iz začetka devetdesetih. No, najnovejši član odprtokodnih projektov je pred dobrima dvema tednoma odprl tudi Kalkulator iz okolja Windows 10.

Zakaj se je Microsoft odločil za to? Gre za potezo, ki sodi med »resne« ali »za zabavo«? Uradni odgovor je, da so s tem hoteli »razvijalcem omogočiti lažjo integracijo Kalkulatorja in njegovega uporabniškega vmesnika v lastne aplikacije za okolje Windows, poleg tega pa taistim razvijalcem omogočiti javljanje in odpravljanje morebitnih hroščev, sodelovanje v razpravah okoli prihodnosti Kalkulatorja in pomoči Microsoftovim inženirjem pri izdelavi še boljše aplikacije«.

In to jim očitno uspeva, saj je na GitHubu kar nekaj idej, kaj vse bi bilo mogoče izboljšati, ena – risanje grafov – pa je celo v tako imenovani predizdelavi. Risanje grafov funkcij je sicer nekaj, kar bodo uporabljali bolj redki, ti pa, posebej če bo zadeva preprosta za uporabo in dovolj zmogljiva, z velikim veseljem. Recimo srednješolci, ki bodo lahko preverili ali so funkcijo, ki jim jo je naložil profesor, prav narisali. Pravzaprav sploh ni slabo za nekaj, kar je odprto šele nekaj tednov.

A to še zdaleč ni vse. Idej za izboljšanje Kalkulatorja je še kar nekaj:
– V funkciji pretvorb med veličinami bi radi prikazali tudi formulo za pretvorbo,
– Kalkulator bi se lahko pripel na druga okna,
– Znanstvene konstante v Znanstvenem načinu bi bile prikazane v posebnem zavihku,
– Pravilno zaokroževanje števil na ustrezno število decimalnih mest,
– Prikaz zgodovine urejanja…

Same koristne zadeve torej.

Vir: GitHub

Ni komentarjev

Izšel GNOME 3.32 »Taipei«

GNOME je verjetno najbolj priljubljeno namizje za Linux, zato je novica in novi različici vedno pomembna stvar.

GNOME Foundation je po šestih mesecih razvoja izdalo novo različico svojega namizja, ki sedaj nosi oznako GNOME 3.32 'Taipei'. Na novi različici je delalo 798 razvijalcev, v njej pa je menda kar 26.438 sprememb napram prejšnji.

Večina teh sprememb je seveda razhroščevalne narave, nekaj pa je tudi vizualnih novosti, ki dajejo novi različici bolj svež in sodoben videz. Osnovne barve so sedaj izrazitejše, gumbi za preklapljanje so obarvani glede na to ali je funkcija vključena ali izključena, spremenjen, bolj prijazen in bolj konsistenten je videz aplikacij, s povečanjem osveževanja pa je slika bolj tekoča, kar je vidno predvsem pri animacijah. Več o novostih si lahko preberete tukaj.

Zanimiva je tudi eksperimentalna funkcija, imenovana Fractional scaling (delna, frakcijska povečava), ki dele namizja poveča tako, da so bolje vidni na večjih zaslonih. Izbirati je mogoče med celoštevilnimi povečavami (1,2,3..) ali pa četrtinskimi (1,25, 1,5, 1,75…) in tako nastaviti velikost, ki je najbolj primerna uporabnikovemu zaslonu.

Več…

Ni komentarjev

SUSE spet neodvisen

SUSE, prvo podjetje, ki je začelo tržiti Linux v poslovne namene, je skozi zgodovino zamenjalo kar nekaj lastnikov, od sredine marca pa je spet – samostojno.

Vsak, ki je kdaj vsaj razmišlja o Linuxu, je slišal za SUSE in njihovo distribucijo OpenSUSE, če nje drugega, si je zapomnil njihovo maskoto – gekona. Zgodovina SUSE sega tja v leto 1992, ko so trije študenti matematike Roland Dyroff, Burchard Steinbild in Hubert Mantel ter Thomas Fehr, ki je ta študij pravkar končal in delal kot programer, ustanovili podjetje z imenom Gesellschaft für Software und System Entwicklung ali na kratko S.u.S.E (kasneje so ga spremenili v SuSE, na koncu pa v SUSE). Kot uradni logotip so si izbrali gekona z imenom Geeko, ker je beseda na eni strani podobna besedi »gecko«, ki označuje gekona, na drugi pa besedi »geek«. Podjetje je naprej izdelalo lastno distribucijo Linuxa (SLS) iz katere je kasneje nastal Slackware, ko so tega leta 1994 lokalizirali v nemški jezik pa je nastal S.u.S.E. Linux 1.0, prva distribucija po imenom podjetja. Podjetje začelo rasti, a je leta 2003 zapadlo v krizo in podjetje je bilo prisiljeno iti v prodajo, kupil pa jih je Novell za 210 milijonov dolarjev. Nato je bil sedem let mir, potem pa se je leta 2010 pojavil Attachmate Group in za 2,2 milijardi dolarjev prevzel Novell. Štiri leta kasneje, torej 2014, se je Attachmate Group združil z Micro Focusom in nastal je Micro Focus Group., znotraj katerega je SUSE posloval kot samostojna poslovna enota.

In tako je bilo do preteklega petka, ko je investicijsko podjetje EQT od Micro Focusa za 2,5 milijarde dolarjev odkupila SUSE in ga s tem naredila spet za samostojno podjetje.

In kaj to pomeni za prihodnost OpenSUSE, Linuxa in odprtokodnih rešitev nasploh? Tega seveda še ne vemo, je pa osamosvojitev zanimiva poteza, posebej v luči IBM-ovega prevzema Red Hata nekaj mesecev nazaj.

Vir: SUSE

Ni komentarjev