Štirje v enem

Bo Chromebook prvi res univerzalni prenosnik, katerem bodo tekli programi vseh operacijskih sistemov?

Chrome OS oziroma prenosniki Chromebook so ponekod v svetu dokaj pogosto uporabljana alternativa klasičnim prenosnikom. Zaradi svoje »lahkosti« in precej nižje cene od običajnih prenosnikov, so se zanje odločili v mnogih šolah pa tudi podjetjih. Po podatkih za lansko drugo četrtletje, torej za čas, ko je epidemija šele pričela pošteno vplivati na šolanje in delo od doma, je bil vsak četrti prodani prenosnik Chromebook, odstotek pa je od takrat samo rasel. Ideja je bila očitno dobra…

Dobra ideja, pardon, prodaja, običajno za seboj povleče tudi resnejša razvojna sredstva. Pri Chromebookih se to pozna v tem,d a postajajo vse bolj univerzalni. Na njih namreč ni mogoče zaganjati le programov, pisanih za Chrome OS, pač pa tudi za Android, Linux in tudi Windows. Smo priča rojstvu univerzalnega računalnika?

Več…

No Comments

Nova brskalniška dirka

Microsoftov Edge »najboljši«, Googlov Chrome »najhitrejši«…

Bomo po letu 2012, ko ga je prehitel Google s svojim Chromom in je Microsoft prvič po letu 2001 izgubil dominantno vlogo med brskalniki, deležni še ene »brskalniške vojne«? Vse kaže na to.

Microsoft se že krepko več kot desetletje trudi, da bi svoj brskalnik, ki na prelomu tisočletja kraljeval v okolju Windows, povrnil na pota stare slave. A do zdaj mu to ni šlo najbolj od rok. Najprej je stari Internet Explorer zamenjal z novim Edge, pa ni bilo pametnega učinka, nato pa več ali manj vrgel stran tudi Edge, saj je njegovo tehnologijo EdgeHTML, na kateri je temeljil, zamenjal z Googlovo odprtokodno tehnologijo Chromium. Ime je sicer ostalo isto, »pod pokrovom« pa se skriva nekaj čisto drugega. Kot je videti, je bila tale zadnja odločitev po dolgem času nekaj, kar bi lahko označili za dobro. Ali bolje – Microsoft je upravičil sloves, da zna vzeti tujo idejo in jo izboljšati do te mere, da prevzame sloves »originala«. Tako je bilo z DOS-om, Windows, Wordom, Excelom in še čem. Bo Edge tudi šel po tej poti?

Sodeč po zapisu v blogu razvojne skupine za Edge, so v Redmondu prepričani, da so na dobri poti. Po njihovem mnenju je Edge 91, ki je izšel nekaj dni nazaj, »najboljši brskalnik za Windows 10«. Razlog za to naj bi bili dve novi tehnologiji – pospeševalnik zagona (startup boost) in speči zavihki (sleeping tabs). Pospeševalnik zagona naj bi, kot pove že ime, krepko zmanjšal čas zagona brskalnika. To naj bi mu uspelo s selitvijo nekaterih Edgeovih procesov v ozadje oziroma njihovim zagonom ob zagonu računalnika, s čemer jih seveda ne bo treba zagnati ob zagonu brskalnika in bo vse skupaj torej videti hitrejše. Speči zavihki so namenjeni tistim, ki imate odprtih veliko zavihkov naenkrat in se veliko »sprehajate« med njimi. Ko se boste premaknili iz zavihka oziroma ga dali v ozadje, se bodo v njih »uspavali« vsi oglasi, ko pa zavihek spet odprete, se ponovno »zbudijo«. Na ta način naj bi po Microsoftovih navedbah zmanjšali obremenjenost pomnilnik za do kar 82 odstotkov.

Google se seveda zaveda, da je trenutna prevlada Chroma na trgu brskalnikov, tudi če traja že deset let, nekaj, na kar je potrebno paziti, sicer se bo zgodilo to, kar se je pred leti Internet Explorerju, ki se od takrat nikoli ni več pobral. Na Microsoftove trditve o prednostih brskalnika Edge se je Google torej moral odzvati. In se je.

Kot odgovor na Edge 91 je zato izdal Chrome 91, ki naj bi bil po njihovih meritvah za 23 odstotkov hitrejši od prejšnjih različic. Tak skok jim je uspel z izboljšanimi komponentami V8 Javascript in WebAssembly. Komponenti  vsebujeta novi prevajalnik za JavaScript, ki optimizira delo s pomnilnikom in »zapolnjuje vrzel med zahtevo po hitrem zagonu in optimizacijo kode za kar najhitrejše delovanje«.

In spopad se nadaljuje…▪

No Comments

Vprašajte Inxi!

Programček, s katerim boste o vašem sistem izvedeli prav vse.

V Linuxu ni noben problem dobiti informacije o zasedenosti pomnilnika, zasedenosti trdega diska, podobnosti o omrežnih povezavah, strojni opremi in še čem. Za vse to obstaja ustrezen ukaz. A teh je veliko, kar lahko novejšim uporabnikom povzroča kar nekaj problemov. Da bo vse skupaj hitro, nazorno, predvsem pa lažje dostopno, poskrbi programček z imenom Inxi.

Inxi je brezplačen odprtokodni besedilni programček, ki zna iz sistema »pobrati« vse relevantne podatke o strojni in programski opremi in jih prikazati na zaslonu. Zna prikazati informacije o sistemu, procesorju, pomnilniku, disku, particijah, bateriji, grafiki, omrežju, zvočnih napravah, napravah in povezavah bluetooth in USB, podatkih RAID in še kaj. In to na čisto preprost besedilni način.

Namestitev programa je več ali manj standardna preko:

$ sudo apt install inxi

Preprost pa je tudi zagon:

'$ inxi –b' – prikaz osnovnih (basic) podatkov o sistemu

'$ inxi –F' – prikaz popolnih (full) informacij o sistemu

'$ sudo inxi –Dm' ali '$ sudo inxi –D –m' – prikaz informacij le o diskih in pomnilniku

'$ inxi –ni' – prikaz informacij le o omrežnem vmesniku

'$ sudo inxi –w' – prikaz vremena (malce za zabavo)

Stikal je še cela vrsta, najdete jih pa na tem naslovu.

Več…

No Comments

1Password tudi za Linux

Prvi »večji« program za upravljanje gesel na voljo tudi za Linux.

Ker si ljudje ne moremo zapomniti različnih gesel, posebej če so ta malce bolj zapletena, zelo pogosto uporabljamo le eno ali dve, kar pa ni najbolj varno. Zato je dobra ideja uporabiti kak program za upravljanje gesel, kot so 1Password, Keeper, LastPass ali kak podoben. Težava je le v tem, da teh »velikih« imen za namizje Linux – ni. Nekaj te funkcionalnosti sicer nudijo, brskalniki, a je ta omejena več ali  manj le nanje, kar pa je, posebej za poslovna okolja, premalo.

A ker naj bi tržni delež Linuxa rasel s stopnjo 19,2% letno in do leta 2027 iz 3,89 milijarde zrasel na 15,64 milijarde dolarjev, se je 1Password na odzval in izdal svoj istoimenski program za upravljanje gesel tudi za namizje Linux. Poleg običajne funkcionalnosti program omogoča tudi uvoz uporabniških imen in gesel iz brskalnikov, dvostopenjsko preverjanje identitete, šifrirano povezavo med brskalnikom in programom, deluje v vseh distribucijah Linuxa, njegovo funkcionalnost pa je mogoče sinhronizirati z neomejenim številom naprav.

Več…

No Comments

Wike za lažje branje

Majhen bralnik Wikipedije za Linux GNOME, ki krepko olajša branje prispevkov iz Wikipedije.

Tisti, ki redno prebirate prispevke na Wikipediji, boste verjetno zelo veseli bralnika Wike. Gre za majhen (manj kot 1 MB), brezplačen odprtokodni program za namizje GNOME, ki omogoča iskanje, branje in urejanje prispevkov. Pri njem najbolj pade v oči preprostost uporabniškega vmesnika, ki precej olajša branje pogosto zelo kaotičnih prispevkov. Ta preprostost je dosežena s tem, da je kazalo vsebine dokumenta, ki je pogosto glavni vir nepreglednosti, preseljeno v meni, po katerem je potem zelo preprosto brskati. Wike poleg tega omogoča nastavljanje jezika, tako bodo prioriteta prispevki v želenem jeziku, dodati je mogoče zaznamke za kasnejše branje, na voljo je zgodovina branja s hitrim dostopom do preteklih prispevkov, če pa vseeno želite odpreti stran v spletnem brskalniku, je mogoče povezavo do nje prilepiti neposredno vanj.

Program je napisan v Pythonu, razvil pa ga je Hugo Olabra, na voljo pa je kot paket Flatpak na Flathubu.

Več…

No Comments

Na voljo specifikacija OpenAPI 3.1.0

Izboljšana podpora za spletne kavlje in popolna podpora shemi JSON.

OpenAPI Initiative (OAI) je skupina informacijskih strokovnjakov, ki si prizadeva standardizirati načine kategorizacije in opisa aplikacijskih programskih vmesnikov (API). Februarja letos so objavili OpenAPI Specification 3.1.0, ki vsebuje izboljšano podporo spletnim kavljem (webhooks – v spletnem razvoju metoda za povečanje ali spreminjanje vedenja spletne strani ali spletne aplikacije s povratnimi klici po meri. Te povratne klice lahko vzdržujejo, spreminjajo in upravljajo neodvisni uporabniki in razvijalci, ki niso nujno povezani s prvotnim spletnim mestom ali aplikacijo) in dodaja popolno podporo shemi JSON (odprta standardna oblika datoteke in oblika izmenjave podatkov, ki uporablja človeško berljivo besedilo za shranjevanje in prenos podatkovnih objektov).

Obe novosti sta izredno pomembni, saj omogočata standardizacijo programskih orodij, več o OpenAPI 3.1.0 in podrobnostih pa si lahko preberete na tem naslovu.

Več…

No Comments

Tudi grafika…

Microsoft Windows Subsystem for Linux (WSL) v najnovejši različici omogoča tudi zagon aplikacij tudi v grafičnem načinu.

Microsoft je WSL, torej sistem, ki omogoča namestitev distribucije Linuxa znotraj Windows 10, prvič predstavil že leta 2015. Na začetku je bilo mogoče zaganjati le besedilne ukaze in programe, grafičnih pa ne. In to se celih šest let ni spremenilo. Do zdaj. Testna različica Windows z oznako Windows 10 Insider Preview Build 21364 namreč omogoča zagon programov tudi v grafičnem načinu. Nov način so poimenovali WSLg (g je seveda oznaka za grafični način), namenjen pa je predvsem razvijalcem programske opreme.

Kaj vse ponuja WSLg si lahko ogledate v spodnjem videu in preberete v blogu, če vas podrobneje zanima arhitektura sistema pa jo najdete na tem naslovu.

Več…

No Comments

COBOL za oblak? Hmm…

Ne, ni zakasnela prvoaprilska – IBM bo 16. aprila obudil dobri stari COBOL.

COBOL (COmmon Business Oriented Language – obči poslovno usmerjen jezik) je programski jezik, ki se ga več ali manj spomnijo le še tisti, ki so kdaj delali s centralnimi (mainframe) računalniškimi sistemi. Namenjen je bil poslovnim obdelavam, pri katerih je potrebno izvesti razmeroma preproste operacije nad veliko količino podatkov. Bil je močno usmerjen v komercialna opravila in zelo lahek za učenje, zato so ga programerji zelo radi uporabljali. Z zatonom velikih računalnikov v začetku devetdesetih je COBOL počasi zamrl in nadomestili so ga sodobnejši, predvsem pa manj »dolgovezni« programski jeziki.

Toda to, da COBOL-a že krepko več kot dve desetletji več ali manj ni, ne pomeni, da je mrtev. IBM očitno meni, da ni in da ima še vedno uporabno vrednost. To želi dokazati s tem, da bo 16. aprila izdal COBOL for Linux on x86 1.1, namenjen hibridnim oblačnim okoljem. Nova različica seveda ne bo enaka tisti stari – podpirala bo Unicode,  vgrajeno bo imela podporo za XML, združljiva bo z drugimi večplatformnimi IBM-ovimi izdelki.

Več…

No Comments

GNOME 40 na voljo za preizkus

Po zaslugi red Hata lahko v distribuciji Fedora 34 beta preizkusimo tudi GNOME 40.

GNOME je vsekakor eden najbolj priljubljenih grafičnih okolij in kot tak zato del marsikatere distribucije Linuxa. Zato ni čudno, da za napovedani GNOME 40, kot je oznaka najnovejše različice, vlada veliko zanimanja. No, do pred kratkim smo bili priča več ali manj le napovedim novosti, zdaj pa jih lahko po zaslugi Red Hata tudi preizkusimo. »Naslednji korak v smeri osredotočenega računalništva brez motenj« je namreč vključen v distribucijo Fedora 34 beta.

Več…

No Comments

7-Zip na voljo tudi za Linux

Priljubljeni »švicarski nožek« stiskanja datotek je po dveh desetletjih končno na voljo tudi za Linux

Program 7-Zip je izšel leta 1999 in zaradi svoje vsestranskosti na eni in odprtokodnosti na drugi strani, kmalu postal eden najbolj priljubljenih programov za stiskanje datotek. In kljub temu, da je podpiral tako arhive ZIP in RAR, ki so bili bolj »običajni« v okolju Windows in gzip ter tar, ki se tradicionalno bolj uporabljata v okoljih Linux, slednjega ves ta čas ni podpiral. Za Linux je sicer izšla neuradna različica p7zip, uradne pa ni bilo.

Do zdaj. V začetku marca je namreč izšel 7-Zip 21.01 alpha, ki je prva različica 7-Zip, ki je na voljo tudi za Linux, v obeh pa je na voljo v 32-bitni, 64-bitni, x86 in ARM-različici ki je »podobna p7zip, ni pa identična«.

Več…

No Comments