COBOL za oblak? Hmm…

Ne, ni zakasnela prvoaprilska – IBM bo 16. aprila obudil dobri stari COBOL.

COBOL (COmmon Business Oriented Language – obči poslovno usmerjen jezik) je programski jezik, ki se ga več ali manj spomnijo le še tisti, ki so kdaj delali s centralnimi (mainframe) računalniškimi sistemi. Namenjen je bil poslovnim obdelavam, pri katerih je potrebno izvesti razmeroma preproste operacije nad veliko količino podatkov. Bil je močno usmerjen v komercialna opravila in zelo lahek za učenje, zato so ga programerji zelo radi uporabljali. Z zatonom velikih računalnikov v začetku devetdesetih je COBOL počasi zamrl in nadomestili so ga sodobnejši, predvsem pa manj »dolgovezni« programski jeziki.

Toda to, da COBOL-a že krepko več kot dve desetletji več ali manj ni, ne pomeni, da je mrtev. IBM očitno meni, da ni in da ima še vedno uporabno vrednost. To želi dokazati s tem, da bo 16. aprila izdal COBOL for Linux on x86 1.1, namenjen hibridnim oblačnim okoljem. Nova različica seveda ne bo enaka tisti stari – podpirala bo Unicode,  vgrajeno bo imela podporo za XML, združljiva bo z drugimi večplatformnimi IBM-ovimi izdelki.

Več…

No Comments

GNOME 40 na voljo za preizkus

Po zaslugi red Hata lahko v distribuciji Fedora 34 beta preizkusimo tudi GNOME 40.

GNOME je vsekakor eden najbolj priljubljenih grafičnih okolij in kot tak zato del marsikatere distribucije Linuxa. Zato ni čudno, da za napovedani GNOME 40, kot je oznaka najnovejše različice, vlada veliko zanimanja. No, do pred kratkim smo bili priča več ali manj le napovedim novosti, zdaj pa jih lahko po zaslugi Red Hata tudi preizkusimo. »Naslednji korak v smeri osredotočenega računalništva brez motenj« je namreč vključen v distribucijo Fedora 34 beta.

Več…

No Comments

7-Zip na voljo tudi za Linux

Priljubljeni »švicarski nožek« stiskanja datotek je po dveh desetletjih končno na voljo tudi za Linux

Program 7-Zip je izšel leta 1999 in zaradi svoje vsestranskosti na eni in odprtokodnosti na drugi strani, kmalu postal eden najbolj priljubljenih programov za stiskanje datotek. In kljub temu, da je podpiral tako arhive ZIP in RAR, ki so bili bolj »običajni« v okolju Windows in gzip ter tar, ki se tradicionalno bolj uporabljata v okoljih Linux, slednjega ves ta čas ni podpiral. Za Linux je sicer izšla neuradna različica p7zip, uradne pa ni bilo.

Do zdaj. V začetku marca je namreč izšel 7-Zip 21.01 alpha, ki je prva različica 7-Zip, ki je na voljo tudi za Linux, v obeh pa je na voljo v 32-bitni, 64-bitni, x86 in ARM-različici ki je »podobna p7zip, ni pa identična«.

Več…

No Comments

Ne, ni Tom Cruise…

… je pa tale »deepfake« videti zelo blizu…

O tehnologiji tako imenovanih globokih ponaredkov, v katerih se v nekem videoposnetku obraz akterja zamenja z drugim, se zadnje čase zelo veliko govori. Rezultati sicer še niso na ravni, ko bi orodja omogočala preprosto zamenjavo ene osebe z drugo v nekem videoposnetku, a če nekdo zna, potem so izdelki lahko že zelo prepričljivi in »ponaredki« niso več tako očitni. Kot recimo tile, ki so objavljeni na TikTokovem računu deeptomcruise, kjer je oseba v videu zamenjana s, seveda, Tomom Cruisom.

Ko so se posnetki prvič pojavili v javnosti, so zaradi izredne prepričljivosti skoraj takoj postali »viralni«, tako da ima račun skoraj 600.000 sledilcev, vsi pa so se spraševali, kdo je avtor. Jasno je bilo le, da ne gre za pravega Toma Cruisa. No, zdaj vemo. Avtor posnetkov je belgijski specialisti za računalniške vizualne učinke Chris Ume, oseba v videoposnetkih pa je imitator Toma Cruisea Miles Fisher.

Ume se je povezal s Fisherjem zato, ker zna ta dokaj dobro povzeti govorico telesa omenjene hollywoodske zvezde, pa tudi malce podoben mu je, tako da spremembe, ki jih je moral narediti v posnetkih, niso bile tako »drastične«. Kljub temu pa za vsak posnetek potreboval po več tednov, pri tem pa uporabil odprtokodno orodje DeepFaceLab in kup tradicionalnih orodij za obdelavo videa in ustvarjenje posebnih učinkov.

Projekt je zdaj končan, saj je Ume dosegle svoj cilj. Pravzaprav več ciljev – se zabavati, ozavestiti ljudi o tehnologiji globokih ponaredkov, pokazati, kaj zna in nasmejati ljudi. In očitno mu je uspelo. Uspelo pa mu je še nekaj – Tom Cruise je, potem ko je njegov »ponarejeni« račun dosegel tak uspeh, odprl tudi svoj, pravi račun…

Več…

No Comments

Chrome OS na pohodu

Googlov operacijski sistem je na krilih dela, predvsem pa šolanja od doma, prehitel macOS.

Tekmovanje za najbolj uporabljan namizni operacijski sistem sicer ni ravno razburljiva, saj Microsoftov Windows še vedno premočno vodi, se pa dokaj zanimive stvari dogajajo v »ozadju«. Zadnja leta je veljalo, da je na drugem mestu Applov macOS, tretji Googlov Chrome OS, nato pa sledijo različne izvedbe Linuxa. A leto 2020 je prineslo spremembo. Po podatkih IDC-ja je v lanskem letu skokovito narasla priljubljenost Chrome OS, ki je leta 2019 imel 6,4-odstotni tržni delež, lani pa že 10,8 odstotnega. S tem je ta operacijski sistem za »lahke odjemalce« prehitel macOS, ki je sicer prav tako beležil pozitiven skok, le da precej manjšega – iz 6,7 na 7,5 odstotka.

In od kod ta priljubljenost? Applov sistem vidimo marsikje, Chrome OS pa, vsaj pri nas, le redko? Chrome OS je operacijski sistem, ki teče v spletnem brskalniku, namenjen pa je manj zmogljivim prenosnim računalnikom imenovanim Chromebooki. Google ga promovira predvsem v poslovne in izobraževalne namene, kjer potrebujemo prenosne naprave, ki bodo namenjene več ali manj pisarniškemu delu, delovale v spletu in imele dolgo avtonomijo. Glede aplikacij se zadeva naslanja na Googlove storitve v oblaku, kar je za mnoge očitno dovolj. Ideja se je v času epidemije očitno izkazala za dobro, saj so se mnoge šole in podjetja po svetu odločila, da bodo delo na daljavo izvajala prav preko tovrstnih naprav.

In kot je videti, je to šele začetek. Google se je pred kratkim namreč povezal s podjetjem Parallels Desktop, ki bo v Chrome OS prineslo tudi aplikacije za Windows, kar bo seveda ta operacijski sistem naredilo še mnogo bolj privlačnega, saj bo postal še bolj združljiv s tem, kar se počne v podjetjih in šolah.

Je Microsofta lahko strah? Malce že, saj se je tržni delež Windows 10 lani znižal iz 85,4 na 80,5 odstotka, kar je še vedno zelo visoka, skoraj monopolna številka, a padec je pravzaprav kar precejšen in to prav na račun Chrome OS in macOS. Kralj je sicer še daleč od padca, ni pa nedotakljiv…

Več…

No Comments

Več slik v sliki

Firefox 86 – nov način "slika-v-sliki" omogoča spremljanje več videoposnetkov hkrati.

Sodobni spletni brskalniki so med drugim tudi povsem solidni predvajalniki videoposnetkov in kot take jih zelo pogosto tudi uporabljamo. In ker je med ogledom videa včasih koristno vreči oko tudi kam drugam, brskalniki že nekaj časa podpirajo tako možnost slika-v-sliki. Gre za »derivat« tistega, kar smo bili vajeni pri iz sodobnejših televizorjih, kjer je bilo mogoče čez celoten zaslon gledati en TV-program, v kakšnem kotu pa pomanjšan o sliko drugega. Pri brskalnikih je zadeva podobna, saj lahko videoposnetek z recimo YouTuba pomanjšamo v okence, ki je nato vidno tudi ko na glavnem zaslonu odpremo kakšno drugo spletno stran. Mozilla je zdaj funkcijo dvignila na višjo raven. Nov sistem slika-v-sliki, ki je na voljo v novem Firefoxu 86, omogoča hkraten prikaz več videoposnetkov.

Uporaba novega sistema slike v sliki je dokaj preprost – odpre se stran z videoposnetkom, na njem izbere gumb »Glejte sliko v sliki« in video se bo odprl v posebnem okencu. Drugi in vsa nadaljnja okenca se odprejo na enak način, paziti je treba le, da je za vsako odprt svoj zavihek. Če si torej radi še en video, je potrebno odpreti nov zavihek, v njem poiskati video želeno vsebino, spet izbrati »Glejte sliko v sliki« in ta se bo podprla v novem okencu. To bo sicer prekrivalo prvega, a ga je mogoče premakniti in s tem omogočiti vidnost obeh.

Uporabno? Tu in tam mogoče res.

Več…

No Comments

Na voljo Linux Kernel 5.11

Po dveh mesecih razvoja in sedmih kandidatih za izid je Linus Torvalds »požegnal« novo jedro Linuxa.

In kaj je novega? Pravzaprav je novosti kar nekaj, od podpore strojni opremi Intela, AMD-ja in ARM-a, izboljšav omrežne povezljivosti, pa do osvežitve in nadgradnje gonilnikov. Ena najzanimivejših novosti je Syscall User Dispatch (SUD), ki je bodo veseli ljubitelji iger, saj krepko izboljša igralsko izkušnjo igranja sodobnih iger za Windows preko programov Proton in Wine, s podporo Intel Integer Scaling (IS) pa je izboljšano tudi igranje iger tipa pixel art.

Več…

No Comments

Končno uporabni barvni bralniki?

PocketBook InkPad Color je elektronski bralnik, ki ga poganja Linux in nudi že dokaj dostojne barve.

Bralniki e-knjig so zaradi tehnologije e-črnila izredno zanimivi, saj za delo potrebujejo izredno malo energije in so zato idealni za dolga potovanja, dopuste in podobne dejavnosti, pa še očem so bolj prijazni od telefon, tablic in drugih naprav s tradicionalnimi zasloni. Imajo pa eno precej odbijajočo  slabo lastnost – ne znajo oziroma niso znali prikazovati barv. To za branje leposlovja seveda ni ovira, prej prednost, ni pa najbolj primerno za branje revij, stripov ter znanstvenih in podobnih publikacij, kjer pa so barve zelo dobrodošle oziroma celo nepogrešljive. Proizvajalci e-črnilnih zaslonov se že leta trudijo izdelati uporaben barvni e-črnilni zaslon in do sedaj smo že bili priča nekaterim sramežljivim komercialnim poskusom.

Eden vodilnih na tem področju je PocketBook, ki je na trg pravkar poslal nov model barvnega bralnika imenovan InkPad Color. InkPad Color ni prvi model tega podjetja, ki uporablja E Ink-ovo tehnologijo Kaleido, je pa napram lanskemu modelu Color precej izboljšan, predvsem pa večji (19,81 cm oz. 7 palcev napram 15,25 cm oziroma 6 palcev). Model ima na dotik občutljiv zaslon ločljivosti 1404 x 1872 toč v črno-belem in 468 x 624 točk v barvnem načinu, podpira 16 nivojev sivin in 4096 barv. Bralnik ima torej ločena načina za barvne in črno-bele dokumente, kar pomeni, da lahko leposlovje beremo na tradicionalen način, slikanice, otroške knjige, umetniške knjige, revije, znanstvena dela in podobno pa v barvah. Bralnik poganja baterija Li-Po kapacitete 2,900-mAh, kar naj bi po navedbah proizvajalca zadostovalo za mesec dni običajne uporabe, ob uporabi vgrajene lučke pa seveda nekoliko manj.

Bralnik podpira 19 formatov elektronskih knjig, med katere seveda sodijo vsi najbolj priljubljeni (PDF, ePUB, MOBI, DOCX, osnovni HTML…), šest zvočnih formatov, vključno z MP3 in OGG, na voljo pa je tudi pretvornik besedila v govor, ki podpira 16 jezikov, zvok pa je preklo vmesnika Bluetooth mogoče predvajati tudi na zunanjih napravah.

PocketBook InkPad Color poganja operacijski sistem Linux, vgrajeno ima 1/16 GB pomnilnika, ki ga je mogoče razširiti preko reže microSD, podpira pa tudi brezžično povezavo v omrežje (Wi-Fi). Naprava je velika 95 x 136,5 x 8 mm, težka pa 225 g.

Kaj pa cena? Ta trenutek je PocketBook InkPad Color v Evropi malce težko dobiti, na nemškem Amazonu pa je zanj potrebno odšteti 299 €.

Več…

No Comments

Izšel LibreOffice 7.1 Community

Document Foundation je izdal novo različico priljubljenega pisarniškega paketa, ki se po novem imenuje LibreOffice Community.

Ob prvih namigih, da bo nova različica LibreOffice dobila »vzdevek« Personal Edition, ki se je kasneje preimenoval v Community, so se mnogi spraševali, kaj bo oznaka pomenila. Oznaki nekako »dišita« po tem, da bi lahko šlo za okleščene, funkcionalno osiromašene različice oziroma da se bo LibreOffice ločil na brezplačno in komercialno različico. A ni tako.

LibreOffice 7.1 Community je polno funkcionalen pisarniški paket, kot smo ga vajeni, oznaka Community pa se nanaša na to, da ga je razvila skupnosti prostovoljcev, namenjen pa je zasebnim uporabnikom. Ali to pomeni, da Document Foundation odsvetuje uporabo v poslovne namene? Ne. Menijo, da ni nobenih omejitev za uporabo v poslovnih okoljih, a zanje bolj priporočajo družino aplikacij LibreOffice Enterprise, ki jih ponujajo partnerji, kot so Collabora, CIB in Adfinis.

In kaj  prinaša nova različica? Nekaj novosti si lahko ogledate v spodnjem videu, podrobnejše informacije pa so na voljo na spletni strani projekta.

Več…

No Comments

Nič več »superpiškotkov«

Nova različica Firefoxa ne podpira Flasha in ščiti pred najbolj zoprnimi piškotki.

Adobov Flash je mrtev in po pričakovanju tudi brskalniki ukinjajo podporo zanj. Nova različica Firefoxa, ki je izšla včeraj, tako Flasha ne podpira več in tudi možnosti, da bi ga usposobili ročno, več ni. A to je le manjša sprememba oziroma novost, ki jo prinaša Firefox 85.

Druga, bolj pomembna je ta, da nova različica vsebuje zaščito proti tako imenovanim »superpiškotkom«. Kaj pa je to? Firefox (pa tudi drugi brskalniki) je že do sedaj preprečeval piškotke sledilnikov in skript podjetij, ki za izdelavo profilov uporabnikov glede na brskalne navade in namenom ciljanega oglaševanja, uporabljajo tako imenovane »sledilnike prstnih odtisov«. A ker je to splošno znano, so se začeli pojavljati tako imenovani superpiškotki, ki spremljajo vsebino predpomnilnika in ki se brskalniku skrijejo tako, da jih njegov varnostni mehanizem ne zazna.

Mozilla je v včeraj izšli Firefox 85 vgradila mehanizem, ki sicer ne zna preprečiti prenosa teh superpiškotkov, lahko pa krepko omeji njihovo sposobnost spremljanja vaših spletnih dejavnosti tako, da za vsako obiskano spletno stran ustvari svoj predpomnilnik. In kako lahko to pomaga? Če je nek piškotek skrit v recimo sliki na eni spletni strani, ne bo mogel spremljati uporabnika, kot ta obišče drugo spletno stran.

Več…

No Comments