COKS bazar

Evropska fundacija Linux želi skupaj z industrijskimi in neprofitnimi organizacijami razviti tehnologijo za interoperabilne, večnamenske digitalne denarnice.

Linux Foundation je pred nekaj tedni uradno naznanila že pred časom napovedano ustanovitev Open Wallet Foundation (OWF) za evropski trg. Cilj projekta, v katerem poleg Linux Foundation sodelujejo tudi številna podjetja in neprofitne organizacije, je razviti odprtokodno tehnologijo za aplikacije digitalnih denarnic, s katerimi bi ljudje v prihodnosti lahko opravljali plačila, dokazovali svojo identiteto in deponirali poverilnice, kot so dokazila o zaposlitvi, certifikati, kreditna sposobnost, elektronske ključe ali kartice zdravstvenega zavarovanja.

Open Wallet Foundation (OWF) kot taka ne želi sama razvijati denarnice, prav tako ne namerava razvijati novih tehničnih standardov. Njena naloga bo bolj koordinacijska s ciljem zagotavljanja interoperabilnosti s pomembnimi nadnacionalnimi projekti, kot je recimo Evropska denarnica za digitalno identiteto, izdelava in ponudba različnih denarnic, ki bodo ustrezale dogovorjenim standardom, pa bo prepuščena organizacijam, ki sodelujejo v projektu. Te bodo lahko svoje rešitve ponujale kot odprtokodno ali lastniško programsko opremo, morale pa bodo ustrezati pogojem interoperabilnosti z obstoječimi rešitvami na trgu.

»Denarnice so ključna infrastruktura za plačila, dokazovanje identitete in varen dostop«, meni ustanovitelj OWF Daniel Goldscheider. Odprtokodni projekti, ki jih skupaj razvijajo profitna podjetja in neprofitne organizacije, bi lahko služili kot model tudi za druge infrastrukturne projekte  digitalnie družbe in bi koristili vsem. »Odprtokodno jedro digitalne delavnice je v svoji osnovi podobno odprtokodnemu jedru spletnih brskalnikov, kar pomeni, da lahko vsakdo razvije digitalno denarnico, ki deluje z drugimi, vendar uporabnikom omogoča svobodno upravljanje in deljenje svoje identitete in preverljivih poverilnic, kadar, kjer in s kom želijo in glede na svoje potrebe.«

Izvršna direktorica Fundacije Linux Gabriele Columbro je poudarila tudi pomembnost evropskega okolja. Po njenem mnenju ima EU vodilno vlogo na področju varstva podatkov in potrošnikov, OWF bi lahko postala stabilen in pregleden povratni kanal med predpisi in regulirano tehnologijo.

Več…

ZeusCloud obljublja celovit univerzalen paket za varnost v oblaku… kmalu tudi za druga okolja, ne le Amazonov sistem AWS.

Cilj programske opreme ZeusCloud je, tako avtorji, zagotoviti čim bolj celovit pregled nad varnostjo okolij v oblaku. Razvijalci so odprtokodni projekt, ki naj bi »razmišljal kot napadalec«, pred nekaj dnevi objavili pod licenco Apache 2.0. Ta trenutek varnostna platforma pregleduje le okolja Amazon AWS, a avtorji obljubljajo, da bo že kratkem na voljo tudi za druge ponudnike.

ZeusCloud je doslej ponujal dokaj omejen nabor funkcij, kot je na primer preverjanje za napačnimi konfiguracijami, nadziranje običajnih poti napadov na podlagi identitete ter spremljanje skladnost lastne infrastrukture v oblaku s smernicami za varstvo podatkov, kot je DSGVO. Ta funkcionalnost naj bi se v kratkem razširila in rešitev bo ponujala tudi grafični prikaz topologije omrežja in dostopov pa tudi podrobnejše preglede ranljivosti.

Zamisel o ZeusCloudu je nastala zaradi pojava težav pri selitvah informacijskih sistemov iz lokalnih podatkovnih centrov v oblak, zaradi česar se  IT-infrastruktura vse bolj zapleta in podjetja izgubljajo pregled nad svojim informacijskim okoljem. Težavo običajno rešujejo z različnimi orodji za varnost v oblaku, ki pa so običajno zelo namenska oziroma so namenjena le določenim opravilom, kot je iskanje konfiguracijskih napak, upravljanje identitet ali ranljivosti. OpenZeus naj bi to spremenil in upravljavcem ponudil vsa potrebna orodja za naslavljanje ključnih varnostnih zahtev v oblaku.

Poleg že podprtih okolij AWS naj bi bilo orodje v skladu s časovnim načrtom v prihodnosti sposobno upravljati tudi ponudbe v oblaku drugih ponudnikov, ki prevladujejo na trgu, z infrastrukturami Azure in GCP. ZeusCloud je odprtokodno orodje z licenco Apache 2.0 in je na voljo za brezplačen prenos s spletišča Github.

Več…

Urad EU za varstvo podatkov je zaključil pogajanje o pogodbi za uporabo storitev Nextcloud in LibreOffice Online v institucijah EU. Rešitve zdaj preizkuša.

Nadzornik EU za varstvo podatkov Wojciech Wiewiórowski želi institucijam EU olajšati prehod z Microsoftovih programov na brezplačno programsko opremo. Njegov urad se je s ponudnikom storitev v eni od držav članic dogovoril o okvirni pogodbi, ki je na voljo tudi vsem institucijam EU. Gre za uporabo rešitve za sodelovanje Nextcloud in pisarniškega paketa LibreOffice Online. Oblikovana sta tako, da uporabnikom omogočata izmenjavo datotek, pošiljanje sporočil, video klice in ustvarjanje skupnih osnutkov v varnem okolju v oblaku.

Wiewiórowski in njegova ekipa so obe rešitvi februarja že začeli testirati, v prihodnjih mesecih pa želijo ugotoviti, »kako lahko ti orodji podpirata vsakodnevno delo institucij EU«. Ta pilotna faza je del širšega »procesa razmisleka« o strukturah na področju IT v upravi, ki poteka od lanskega leta. Cilj je spodbuditi institucije EU, da »razmislijo o alternativah velikim ponudnikom storitev«, saj j po pomemben korak k boljšemu upoštevanju veljavnih predpisov, kot je recimo Posebna uredba o varstvu podatkov za te institucije, ki temelji na uredbi GDPR. Wiewiórowski meni, da brezplačna programska oprema ponuja »zasebnosti prijazne alternative običajno uporabljenim velikim ponudnikom storitev v oblaku«. Takšne rešitve lahko zato »zmanjšajo odvisnost od monopolnih ponudnikov in škodljive učinke zaklenjenosti«. S pogodbo, sklenjeno s pogajanji, organ izpolnjuje svoje obveznosti glede podpore drugim institucijam EU »pri zaščiti digitalnih pravic«. Pri tem daje dober zgled.

Več…

Veliko je podjetij, ki izdelujejo dodatke za navidezno in obogateno resničnost, če iščete nekaj bolj »hekerskega«, pa je tu Monocle podjetja Brilliant Labs.

Brilliant Monocle je majhna okrogla naprava, ki jo lahko pripnete na več ali manj katerakoli očala in jih s tem spremenite v očal za obogateno (AR) resničnost. V monokel ima namreč vgrajeno kamero, mikrofon, povezavo Bluetooth in gumbe na dotik, celotna zasnova in programska oprema pa sta odprtokodni.

Monocle ima vgrajen barvni zaslon OLED z ločljivostjo 640 x 400 pik in 20-stopinjskim vidnim poljem, kamero 5 MP, 12 MB naslovljivega in 8 MB bliskovnega pomnilnika, vgrajen pa je tudi krmilnik FPGA Gowin GW1N-LV9MG100C6/I5, za katerega podjetje pravi, da ga je mogoče programirati za računalniški vid, umetno inteligenco ali grafiko, podpira pa tudi Bluetooth 5.2 za povezavo s telefonom ali drugo napravo. Monokel poganja baterija s kapaciteto 70 mAh, ki naj bi zagotavljala do 2 uri delovanja, priloženo pa ji je tudi polnilno ohišje z baterijo 450 mAh, ki omogoča šestkratno polnjenje na poti.

Družba Brilliant model Monocle pripravlja že nekaj let, prvič ga je svetu predstavila sredi leta 2022, zdaj pa ga je mogoče tudi kupiti in to za 349 dolarjev.

Več…

Kaj se dogaja s prvim odprtim standardom na področju digitalnih pisal?

Digitalna pisala, torej tisti »svinčniki«, s katerimi pišemo in rišemo po zaslonih prenosnikov, tablic in telefonov, si vsak proizvajalec »predstavlja« po svoje, zato med seboj niso združljiva. Pisala, ki ga za svoje izdelke proizvaja podjetje X, ni uporabno na napravah podjetja Y. In zato ima vsak svojega.

Da ne bi bilo več tako, je že pred skoraj osmimi leti nastala Universal Stylus Initiative (USI), ki si je zadala za nalogo razviti univerzalen in odprt standard, ki bi omogočal navzkrižno uporabnost med napravami. Kot je to že v navadi, je vse skupaj potekalo izredno počasi. Različica standarda USI 1.0 je luč sveta ugledala eno leto po ustanovitvi iniciative, nato pa so pretekla še tri leta, da so na trg začele prihajati prve naprave. Zakaj toliko časa? Zato, ker ni bilo ustreznega certifikacijskega programa, oziroma organa, ki bi naprave testiral in potrdil, da ustrezajo standardom. Tak program je bil potem ustanovljen in proizvajalci so dobili možnost svoja pisala poslati v testiranje. Če se izkaže, da ustrezajo standardu, je nanje mogoče pripopati nalepko z logotipom USI.

A uporaba odprtega standarda ne pomeni le to, da bodo uporabniki dobili pisala in naprave, ki jih bodo lahko navzkrižno uporabljali. Odprt standard pomeni tudi to, da bodo proizvajalci digitalnih pisal, telefonov, tablic prenosnikov in drugih naprav, lahko razvijali lastne naprave in se jim ne bo treba opirati na komponente (in plačevati licenc) »zaprtih« tehnologij, kot so Wacomove in Goodixove.

Slišati je bilo dobro, toda vse našteto se je dogajalo pred tremi leti… Kako pa je zdaj? So pisala že univerzalna? Na žalost ne. Pred točno enim letom je izšla prenovljena in posodobljena različica standarda USI 2.0, a se zadeva, kljub temu, da napovedi pravijo, da bo svetovni trg digitalnih pisal in vsega, kar je povezano z njimi, do leta 2027 vreden spodobnih 24 milijard dolarjev, nekako ne prime. Na papirju ga podpirajo mnogi, kar zadeva izdelke pa najdemo »USI-ustrezne« le pri nekaterih HP-jevih Chromebookih, to pa je več ali manj vse…

Več…

Je sestavljivo poslovanje najpomembnejši tehnološki trend za soočanje z novodobnimi izzivi?

Gartner je pred letom dni napovedal, da največjih tehnoloških trendov postaja tako imenovana sestavljivost. Leta 2020 jo je opredelil kot: »Način ustvarjanja organizacije iz zamenljivih gradnikov oziroma modulov, ki podjetju omogočajo, da se po potrebi preuredi in preusmeri glede na zunanje ali notranje dejavnike, kot so sprememba želja strank ali nenadna sprememba v dobavni verigi ali materialih.«

Zamisel je dokaj zanimiva, saj naj bi omogočila snovanje podjetij na način, da bodo organizirana tako, da bodo v razmerah negotovosti omogočala prilagodljivost in odpornost v realnem času. Organizacijam, ki uporabljajo tehnologijo, temelječo na modularnih, paketnih poslovnih zmogljivostih,  torej ne bo treba prilagajati procesov in načrtov predpisanim funkcijam velikih programskih aplikacij, kar je seveda precejšne premik v poslovni filozofiji.

»Gospodarske razmere bodo podjetja prisilile, da bodo svoje proračune usmerila v tehnologijo, ki neposredno koristi izkušnjam strank in prinaša več prihodkov,« pravi Kim Sneum-Madsen, izvršni direktor podjetja Umbraco, ki se ukvarja z odprtokodnimi sistemi upravljanja vsebin. »Nihče ne želi plačevati visokih licenc za programsko opremo za funkcije, ki jih ne uporablja in ki ne prinašajo neposrednih koristi za poslovni izid. To bo spodbudilo več podjetij k uporabi sestavljivega pristopa k njihovemu tehnološkemu paketu, ki jim omogoča združevanje najboljših tehnologij, ki so v koraku s pričakovanji potrošnikov.«

Joe Cicman, višji analitik za digitalno preobrazbo pri družbi Forrester, v svojem blogu poudarja, da je težava v tem, da so se organizacije navadile uporabljati tehnologijo za podjetja na določen način, na primer z dodajanjem naročniške programske opreme k osnovnim orodjem za načrtovanje virov podjetja (ERP), da lahko izpolnjujejo spreminjajoče se potrebe oddelkov. »Pogosto sem se spraševal, kako je mogoče, da en prodajalec ustvari en izdelek, ki deluje v več panogah in se širi z rastjo digitalnih nalog podjetja. No, vedno bolj se kaže, da to ni mogoče oziroma da tak način v sodobnem poslovanju ni več vzdržen…"

Več…

Pandoc, eden najbolj vsestranskih programov za pretvorbo dokumentov, je bil v najnovejši različici 3.0 deležen cele vrste izboljšav in nadgradenj.

Odprtokodni program Pandoc odlikuje res impresiven nabor programov, med katerimi je mogoče pretvarjati dokumente in seveda kakovost te pretvorbe. Pretvarjati je mogoče med besedilnimi dokumenti (Word, OpenOffice/LibreOffice, RTF…), HTML-formati ((X)HTML 4, HTML5…), predstavitvenimi formati (PowerPoint, LaTeX Beamer, Slidy, S5…), tabelami CSV in TSV, opisnimi (markup) jeziki (Markdown, reStructuredText, AsciiDoc…), formati elektronskih knjig (EPUB, FictionBook2) in še čem.

Program »razume« metapodatke, kot so naslov, avtor, datum in podobni, citate, bibliografijo (BibTeX, BibLaTeX, CSL JSON ali CSL YAML), opombe, tabele, nadpisano in podpisano besedilo, prečrtavanje, pametne narekovaje in še kaj. Pretvarjati zna dokumente in dele dokumentov, zapisane v LaTeX (zato je tako priljubljen v znanstvenih vodah), matematične odseke (MatJax, MathML, Wordove Enačbe…) pa je mogoče pretvarjati tudi v dokumentih HTML. Več podrobnosti lahko najdete v opombah ob izdaji.

Več…

Batocera.linux je odprtokodna brezplačna distribucija Linuxa, namenjena retro igranju.

Batocera.linux je namenska distibucija Linuxa, ki jo je mogoče kopirati na ključek USB ali kartico SD in s tem katerikoli računalnik spremeniti v igralno konzolo, ki podpira več tisoč iger za različen igralne sisteme. Pri tem niso emulirane le stare naprave, kot sta C64 in Super Nintendo, ampak tudi novejše, kot sta PS3 in Wii U. Uporabniški vmesnik je domišljeno preprost in nazoren, nudi tudi videoposnetke s predogledi iger, uporabniku pa ni treba ničesar konfigurirati na novo, saj vse poteka samodejno, vključno z dodeljevanjem funkcij gumbom.

Izdelava sistema je popolnoma preprosta. Uporabnik na spletni strani projekta izbere »get batocera.linux« in izbere želeni sistem (namizni računalnik, Steamdeck…). Ko se distribucija prenese, se jo s programom BalenaEtcher ali katerim drugim, ki omogoča izdelavo zagonskega medija, namesti na ključek USB ali kartico SD. V primeru namiznega računalnika je pred uporabo seveda potrebno v BIOSu ustrezno nastaviti vrstni red zagona in ponovno zagnati napravo. In to je več ali manj vse…

Za igranje komercialnih iger seveda potrebujete ROMe ali slike diskov z naslovi, a če se odločate za Batocero, to seveda veste in vam je tudi znano, kako in kje jih najti, igre za PS pa lahko, če imate originalne medije, tudi sami »ripnete«.

Več…

Nova različica 2.0 orodja ToolJet, platforme za tako imenovano nizkokodno programiranje, namenjeno razvoju aplikacij za podjetja, je dobila povsem novo zasnovo, lastno zbirko podatkov in boljšo podporo programerjem.

Ker je prejšnja struktura zaradi številnih novih funkcij postala preveč nepregledna, so se razvijalci odločili za popolno prenovo uporabniškega vmesnika, zlasti modula Application Builder, v katerem uporabniki oblikujejo svoje programe. ToolJet ima po novem tudi lastno podatkovno zbirko, ki temelji na PostgreSQL in sodi v kategorijo orodja brez kode (No-Code-Tool), ki končnim uporabnikom omogoča ustvarjanje zbirk podatkov prek grafičnega vmesnika in vzdrževanje tabel, ki jih vsebuje. Programerji so do zdaj lahko aplikacije, ustvarjene v orodju ToolJet, razširili le z JavaScriptom, v novi različici pa je podprt tudi Python, mogoče pa je uvoziti tudi komponente uporabniškega vmesnika, napisane v Reactu. Več podrobnosti in dokumentacije je na voljo v obvestilu o novi različici.

Razvojna platforma z nizko kodo (LCDP) je razvojno okolje, ki se uporablja za ustvarjanje aplikativne programske opreme prek grafičnega uporabniškega vmesnika in ne zahteva veliko programerskega znanja, zato lahko k razvoju aplikacije prispeva širši krog ljudi in ne le tisti z znanjem kodiranja. S tem se zaradi boljšega sodelovanja med razvijalci in uporabniki znižajo začetni stroški zagona, usposabljanja, uvajanja in tudi vzdrževanja.

Več…

Leta 1965 se je programiralo v Fortranu, COBOLu, ALGOLu in zbirnem jeziku, danes pa v Pythonu, JavaScriptu, Javi in C#, vmes pa je bilo še marsikaj zanimivega.

Avtorju YouTubovega kanala Data Is Beautiful si izdelali zanimivo animacijo, na kateri prikazali časovnico najbolj priljubljenih programskih jezikov od leta 1965 pa do danes. Pri tem so se oprli na podatke različnih virov, od različnih nacionalnih raziskav pa do stopnje pojavljanja v različnih publikacijah po vsem svetu. Priljubljenost je opredeljena z odstotkom programerjev, ki obvladajo določen jezik ali pa se ga trenutno učijo.

▪