Thunderbird – takšen bo novi koledar

Leta 2023 bo Thunderbird med drugim deležen večje spremembe zasnove uporabniškega vmesnika. Pricurljali videz novega koledarja daje slutiti, kaj nas čaka.

Vmesnik bo, vsaj na prvi pogled, videti bolj urejen, kljub prazni orodni vrstici pa naj bi vse funkcije ostale dostopne z nekaj kliki. Če standardne nastavitve uporabniku ne ustrezajo, jih lahko prilagodi, saj bo barve in simbole še vedno mogoče poljubno spreminjati, vklapljati in izklapljati.

Pisarniški uporabniki bodo zadovoljni z možnostjo, da Thunderbird po želji prikazuje vikend v zmanjšani ali delni velikosti in s tem na zaslonu pusti nekaj več vizualnega prostora za druge dejavnosti. Kateri dnevi predstavljajo vikend v programu ni fiksno določen, tako da lahko uporabnik sam določi, za katere dneve gre. Iskanje koledarskih vnosov bo dobilo lastno polje v stranski vrstici, vključno z možnostmi filtriranja, razvijalci pa so spremenili tudi pogled predogleda vnosa, tako da bodo pomembne informacije – lokacija, organizator, udeleženci in njihove obveznosti – vidne že na prvi pogled.

Vse novosti modela Supernova, kot si projekt kodno imenuje, so še v povojih, avtorji projekta pa v tej fazi želijo predvsem povratne informacije. Podrobnosti o tem in prve glasove skupnosti najdete v obvestilu na blogu Thunderbird.

Več…

No Comments

Hitreje do novosti v MS Teams

Odjemalec Microsoft Teams za Linux se poslavlja – v Redmondu so ga nadomestili s progresivno spletno aplikacijo (PWA).

Microsoft Teams za uporabnike Linuxa po novem deluje v brskalniku kot tako imenovana progresivna spletna aplikacija (PWA). Sprememba je za uporabnike Linuxa vsekakor dobrodošla, saj bodo lahko nove funkcije dobili hkrati z uporabniki Windows. Progresivna spletna aplikacija je na voljo za Google Chrome in Microsoft Edge.

Več…

No Comments

VirtualBox je še vedno živ

Tri leta po zadnjem večjem izidu je program VirtualBox spet pokazal znake življenja – v obliki obsežne posodobitve funkcij na različico 7.0.

Ker se z VirtualBoxom v zadnjih letih ni nič dogajalo (zadnja posodobitev na različico 6.1 je bila pred tremi leti, skok na različico 6.0 pa se je zgodil konec leta 2018), so se mnogi bali, da so mu šteti dnevi. A VirtualBox 7.0 nakazuje, da mogoče le ni tako.

VirtualBox 7.0 bistveno razširja Oraclovo brezplačno programsko opremo za virtualizacijo: med drugim lahko virtualne računalnike (VM) zdaj v celoti šifrirate, vključno z datotekami dnevnika konfiguracije in shranjenimi datotekami (vendar zaenkrat le prek ukazne vrstice in ne prek grafičnega uporabniškega vmesnika). Virtualne računalnike v oblaku je zdaj mogoče dodati v program za upravljanje in jih tam upravljati na enak način kot lokalne virtualne računalnike. Enako velja za virtualna omrežja – lokalni virtualni računalniki lahko uporabnike po želji neposredno povežejo z omrežji v oblaku. Oracle vse te funkcije prilagaja lastnim storitvam v oblaku, imenovanim OCI, konkurence, kot sta AWS in Azure pa ne omenja. Po novem je mogoče dodati virtualne module TPM (Trusted Platform Modules) v skladu s standardoma 1.2 in 2.0. Po želji lahko uporabniki aktivirajo varen zagon za svoje virtualne računalnike. Krmilniki USB EHCI in XHCI so del brezplačnega osnovnega paketa različice 7.0.

Nova je tudi podpora 3D, ki temelji na DirectX 11 v operacijskem sistemu Windows in DXVK v drugih operacijskih sistemih. Grafični upravljalni vmesnik je dobil nekaj praktičnih upravljalnih funkcij –  z novim orodjem lahko recimo spremljate pomembne statistične podatke o zmogljivosti, kot sta izkoriščenost procesorja in pomnilnika RAM delujočih virtualnih računalnikov. VirtualBox zdaj zbira vse informacije o VM in sporočila o napakah v centru za obvestila, kar je prav tako novost.

Osnovni paket VirtualBoxa je na voljo kot odprtokodna programska oprema pod licenco GPLv3, vendar so nekateri moduli in razširitve za goste ločeno pod drugimi lastniškimi licencami.

Več…

No Comments

Izšel Ubuntu 22.10

Ubuntu 22.10, kodno ime Kinetic Kudu, je izdaja s kratkoročno podporo, ki bo podprta do julija 2023, uporabniki, ki potrebujejo dolgoročno podporo, pa lahko uporabijo Ubuntu 22.04 LTS (Long Term Support release), ki bo podprta do aprila 2027.

Vse novosti, ki jih ponuja nova različica, lahko najdete v opombah ob izdaji, na tem mestu le o nekaterih. Sistem poganja jedro Linux kernel 5.19, ponuja najnovejšo različico namiznega okolja GNOME 43, še več aplikacij je bilo pretvorjenih v GTK4 in libadwaita, vključno s privzetim upraviteljem datotek Nautilus, GNOME Text editor je privzeti urejevalnik besedil, terminalski program GNOME Terminal pa privzeti terminal. Razvijalci so odstranili program GNOME Books in namesto njega priporočajo uporabo programa Foliate, posodobljenih je bilo seveda tudi veliko aplikacij, med drugim Firefox, Thunderbird in LibreOffice, Canonical pa je v novi izdaji posodobil tudi podsisteme, kot so Mesa, PipeWire, BlueZ ali CUPS.

Več…

No Comments

Whisper postal odprtokoden

Prepoznavanje govora je eden večjih izzivov na področju umetne inteligence in strojnega učenja. Da bi reševanje steklo hitreje, je podjetje OpenAI odprlo izvorno kodo svojega sistema za samodejno prepoznavanje govora Whisper, ki po trditvah podjetja omogoča »robustno« transkripcijo v več jezikih in prevajanje iz teh jezikov v angleščino.

Na trgu je cela vrsta zelo zmogljivih sistemov za prepoznavanje govora, ki so jedro programske opreme in storitev tehnoloških velikanov, kot so Google, Amazon in Meta, sistem Whisper pa naj bi se od njih razlikoval po tem, da je bil usposobljen na 680.000 urah večjezičnih in »večopravilnih« podatkov, zbranih s spleta, kar naj bi omogočilo boljše prepoznavanje edinstvenih naglasov, šumov v ozadju in tehničnega žargona. Ker je bil sistem usposobljen na veliki količini »hrupnih« podatkov, OpenAI opozarja, da lahko Whisper v svoje prepise vključi besede, ki dejansko niso bile izrečene – morda zato, ker poskuša napovedati naslednjo besedo v zvoku in hkrati prepisati sam zvok.

»Čeprav modelov Whisper ni mogoče uporabiti za prepisovanje v realnem času, njegova hitrost in velikost nakazujeta, da bodo lahko drugi na njem gradili aplikacije, ki bodo omogočale prepoznavanje govora in prevajanje v skoraj realnem času,« pravi podjetje na GitHubu. »Dejanska vrednost koristnih aplikacij, zgrajenih na podlagi modelov Whisper nakazuje, da ima lahko različna zmogljivost teh modelov dejanske gospodarske posledice… Upamo, da bo tehnologija uporabljena predvsem v koristne namene, saj bi lahko večja dostopnost tehnologije za samodejno prepoznavanje govora omogočila več akterjem, da zgradijo sposobne nadzorne tehnologije ali povečajo obstoječa nadzorna prizadevanja, saj hitrost in natančnost omogočata cenovno dostopno samodejno prepisovanje in prevajanje velikih količin zvočne komunikacije.«

Več…

No Comments

Linux-tablice v vzponu

Podjetje Juno na trg pošilja zanimiv tablični računalnik, ki ga poganja Intelov procesor x86, kar pomeni, da bo zanimiv za različne distribucije Linuxa.

Podjetje Juno Computers že nekaj let prodaja prenosne in namizne računalnike z Linuxom, zdaj pa svojo paleto izdelkov širi še na področje tabličnih računalnikov. Prva tablica Juno je že na voljo, v prednaročilu je zanjo treba odšteti od 429 dolarjev naprej, nanjo pa je mogoče namestiti eno od več različnih distribucij Linuxa za mobilne naprave z zaslonom na dotik.

Tablični računalnik ima 25,6-centimetrski (10,1-palca) zaslon na dotik IPS LCD z ločljivostjo 1920 x 1200 slikovnih pik, šestvatni štirijedrni procesor Celeron N5100, ki temelji na Intelovi arhitekturi Jasper Lake in 8 GB pomnilnika LPDDR-2133 RAM neposredno na osnovni plošči, kar zadeva prostor za shranjevanje pa je mogoče dobit različice z 256 GB, 512 GB in 1 TB prostora. Na okvirju tablice je mogoče najti priključke USB-C 3.1 , USB-A 3.0, mini HDMI, čitalnik microSD in 3,5-mm priključek za slušalke, naprava pa podpira Bluetooth 4.2, WiFi 5, napaja pa jo baterija kapacitete 3200 mAh.

Med operacijskimi sistemi so na voljo distribucija Mobian GNU/Linux, ki temelji na Debianu, in dve različici operacijskega sistema Manjaro: ena z uporabniškim vmesnikom Plasma Mobile in druga s Phosh. Juno navaja, da lahko na tablični računalnik namestite tudi operacijski sistem Windows, ki pa privzeto seveda ni vključen. Polnilnika June ne prilaga, deluje pa menda z vsemi polnilniki USB-C moči 36 W in višjimi.

Več…

No Comments

Ventoy pravkar postal še boljši

Eden najbolj priljubljenih odprtokodnih programov za zagon več operacijskih sistemov iz pogona USB je doživel novo nadgradnjo.

Če ste eni tistih, ki morajo iz takšnega ali drugačnega razloga zaganjati različne operacijske sisteme iz ključkov oziroma pogonov USB, potem vam ime Ventoy zagotovo ni tuje. Gre za enega najbolj priljubljenih programov s področja Multi-boot USB, torej programov, ki omogočajo zagon različnih operacijskih sistemov iz enega samega pogona in to kar preko datotek ISO. Prednost Ventoya, poleg tega, da je zelo zanesljiv in skoraj pragmatično preprost, je tudi ta, da je odprtokoden.

Program, v novi različici Ventoy 1.0.79 ponuja podporo za preko 940 različnih datotek ISO, sedaj tudi Fedora CoreOS, ki ga je prevzel RedHat leta 2018, odpravljenih pa je nekaj hroščev, ki so se pojavljali pri zagonu distribucij openSUSE, Kylin in še kaj se najde. Podrobnosti o novostih lahko najdete na spletni strani projekta na GitHubu.

Več…

No Comments

Slovo po skoraj 30 letih

Intel bo drugo leto ukinil blagovni znamki Pentium in Celeron.

Intel je konec prejšnjega tedna napovedal, da bo ukinil znani blagovni znamki »Pentium« in »Celeron« za svoje mobilneprocesorje, ki bodo izšli leta 2023 in pozneje. Nadomestila jih bo preprosta oznaka »Intel Processor«.

Josh Newman, Intelov podpredsednik in začasni generalni direktor za mobilne odjemalske platforme, je spremembo komentiral z besedami:  »Zaradi hitrega tehnološkega razvoja, ki še naprej oblikuje svet, je pomen osebnega računalnika pri delu ali zabavi le še bolj očiten. Intel je zavezan k spodbujanju inovacij v korist uporabnikov, naše družine procesorjev za osnovne uporabnike pa so ključnega pomena za dvig standarda osebnih računalnikov v vseh cenovnih razredih. Nova blagovna znamka Intel Processor bo poenostavila našo ponudbo, tako da se bodo uporabniki lahko osredotočili na izbiro pravega procesorja za svoje potrebe.«

Oznaka Pentium je bila predstavljena leta 1993Celeron pa pet let pozneje, leta 1998. Danes sta obe oznaki povezani z vstopnimi modeli računalnikov, a dokler leta 2006 niso debitirali procesorji Intel Core, je Pentium označeval bolj zmogljive modele.

Kot smo zapisali, se ukinitev zaenkrat nanaša na mobilne procesorje, o morebitnih spremembah namizne ponudbe pa Intel (še) ne govori, kar pomeni, da oznake Intel CoreIntel Evo in Intel vPro ostajajo.

Več: Intel

No Comments

PhotoDemon 9.0

Še en brezplačen in hudo dober program za urejanje slik…

Odkar obstajajo sodobna socialna omrežja in imajo mobilni telefoni vgrajene kakovostne fotoaparate, je urejanje slik/fotografij postalo nekaj, s čemer se srečuje vse več ljudi. Urejanje se seveda izvaja s pomočjo programov, med katerimi je vsekakor najbolj znan Adobov Photoshop, ki je z leti postal kar sinonim za to početje. Podobno kot Google za iskanje, Excel za tabele, Word za urejanje besedil in še kaj bi se našlo. A to, da nek program prevladuje, še ne pomeni, da je najboljši ali edini. In seveda ni. Obstaja še kup drugih, ki so prav tako zanimivi in, za razliko od Photoshopa, tudi brezplačni. Med brezplačnimi in/ali odprtokodnimi programi za urejanje slik, sta vsekakor najbolj znana Gimp in Paint.net, na voljo pa jih je še kar nekaj. Recimo PhotoDemon za Windows.

PhotoDemon 9.0, ki je izšel pred kratkim, ima kar nekaj adutov, vrednih omembe. Prvi, ki pade v oči, je njegova velikost. Datoteka ZIP, v katero je stisnjen, je velika le dobrih 14 MB, po razširitvi pa program na disku zahteva le okoli 60 MB, kar je za sodobne čase izredno malo. Druga zanimiva in dandanes dokaj redka lastnost je prenosnost. Programa namreč ni potrebno posebej nameščati. Dovolj je, da ga »odzipate« na želeno mesto in zaženete. To pa pomeni, da ga imate lahko tudi na kakšnem ključku ali prenosnem s disku, kjer imate shranjene tudi slike. Praktično.

In kaj program zna? Najkrajši odgovor bi se glasil – več ali manj vse, kar zna konkurenca. Če uporabljate katerega od prej naštetih programov, se boste v primeru, da je PhotoDemon za vas nov, dokaj hitro znašli, saj je terminologija enaka. Funkcionalnost takšna, kot mora biti oziroma jo pričakujemo, nova različica pa prinaša izboljšan uporabniški vmesnik, za menda 12% manjšo porabo pomnilnika, podporo kar nekaj novim formatom (PSP, animirani WebP, AVIF, XCF, SVG, SVGZ…), pa tudi brezizgubnima JPEG (JPEG-LS) in »quite OK« (QOI) ter Symbian (MBM in AIF) in CBZ. Poleg dodani podpori novim formatom je bilo izboljšano kar nekaj orodij, kar pa ga dela enega bolj zanimivih pa je tudi podpora Photoshopovim vtičnikom (Adobe Photoshop plugin) 8bf.

Program je vsekakor vreden preizkusa, če vam ne ustreza, pa je dovolj, če zbrišete mapo, v kateri je…

Več…

No Comments

Igralno kopiranje

Zakaj se ne bi med kopiranjem kar v oknu napredka igrali legendarne igre…

Ena od stvari, ki jih imate pri delu z računalnikom zagotovo »najraje«, je tisto okno napredka pri kopiranju datotek. Če je teh veliko in/ali so velike vse skupaj traja precej časa, okence na zaslonu pa nam čez čas zaradi neučakanosti prične iti na živce, če zraven na računalniku počnemo še kaj, pa se čas kopiranja še bolj podaljša.

Da bi vse skupaj nekako omilil, je nek uporabnik prišel na genialno idejo. Izdelal je igrico Copy Dialog Lunar Lander, ki jo je mogoče igrati kar v okencu napredka kopiranja v Windows. In za kaj gre v igri? Starejši uporabniki računalnikov se mogoče še spomnite Lunar Landerja, preproste igrice, v kateri je bilo treba s krmiljenjem potisnih motorjev pristati na Luni. Prva grafična različica je bila izdelana leta 1973, kasneje je našla pot na prve namizne računalnike ZX Spectrum in konkurenco/naslednike, potem pa počasi zamrla, ker je bila preveč preprosta in za sodoben razmere dolgočasna.

No, Copy Dialog Lunar Lander je točno ta igrica, ki pa teče v oknu kopiranja. Lunino površino predstavlja graf hitrosti kopiranja, lunarni modul pa krmilite s pomočjo smernih tipk. Z njimi uravnavate smer in potisno moč motorjev, poleg uravnavanja ravnotežne lege pa morate paziti tudi na količino goriva, kar z drugimi besedami pomeni, da morate pristati čim hitreje. Pri vsem skupaj je zanimivo tudi to, da ima igra različne težavnostne stopnje, ki so odvisne od hitrosti kopiranja oziroma konstantnosti podatkovnega toka. Če kopirate recimo iz diska SSD na disk SSD in je hitrost kopiranja konstantna, bo pristajalna površina ravna, če kopirate na kak ključek USB 2.0 in se v sistemu hkrati še kaj dogaja, pa bo grafikon kopiranja, ki predstavlja pristajalno površino, precej neraven in pristajanje bo precej težje.

Igra je odprtokodna, brezplačna in je ni potrebno posebej nameščati. Snamete jo z GitHuba, »odzipate« v želeno mapo in zaženete. Windows se bo sicer »zbunil«, ker kot tak ne mara najbolj iger in programov, ki niso nameščeni preko Trgovine, a brez skrbi, program je preveril Virustotal. ▪

No Comments