Kmalu boljša izraba pomnilnika v Linuxu?

Nov programski krmilnik pomnilnika naj bi privarčeval do 42 odstotkov RAM-a.

Roman Gushchin, član Facebookove ekipe za Linuxovo jedro, je našel »resno napako« v delovanju krmilnega sistema, ki dodeljuje pomnilnik različnim objektom znotraj jedra. Zaradi napake je jedro kar zadeva pomnilnik izredno požrešno in posledično neučinkovito. Zato je predlagal nov, izboljšan krmilnik, ki naj bi v testih, ki jih je izvedel, zahteval za 35-42 odstotkov manj pomnilnika, odvisno od vrste opravila. Več o novem krmilniku lahko najdete na teh naslovih [1,2].

Nov krmilnik je sedaj v fazi Zahteve za mnenja (Request For Comments – RFC) in če bo šlo po sreči, bi ga lahko v Linuxovo jedro vgradili že prihodnje leto.

No Comments

Škodljiva tehnološka naivnost

Neodvisni Forum za digitalno družbo o predlogih politike glede digitalnega preboja Slovenije.

Forum za digitalno družbo je leta 2016 ustanovila neodvisna skupina strokovnjakov/posameznikov, ki je izrazila zaskrbljenost nad organiziranostjo področja digitalne družbe v javni upravi in nad digitalno politiko države ter predlogi normativne ureditve področja. Odtlej spodbuja intelektualne analize in razprave o digitalni družbi, pripravlja mnenja ter sodeluje v javnih razpravah in posvetovanjih o zakonskih predlogih v Sloveniji in v Evropski uniji.

Ker digitalizacija v lanskem volilnem letu praktično ni bila omenjena in ni bila tema predvolilnih kampanj in soočenj, v volilnih programih strank je deležna, če sploh, le površne obravnave, je Forum po ustanovni seji državnega zbora vsem poslancem in političnim strankam poslali mnenje Digitalna Slovenija s predlogi ukrepov, ki bi jim lahko bili v pomoč pri naslavljanju izzivov digitalne družbe. V mnenju oziroma predlogu so se zavzeli za suvereno digitalno politiko države in za boljše upravljanje ter organizacijo področja digitalne družbe v vladi. Predsednika vlade Marjana Šarca in ministra Rudija Medveda so pozvali k odgovornejši politiki na področju digitalne družbe in k ustreznejši umestitvi področja v vladi — izven Ministrstva za javno upravo in ločeno od digitalizacije javne uprave (npr. v vladnem uradu). Po enem letu sta k celovitejšemu naslavljanju izzivov digitalizacije pristopili opozicijski stranki SDS in NSi, katerih predlogi za digitalno preobrazbo so sicer dobrodošli za oživitev razprave o izzivih digitalne družbe, vsebinsko pa… dokaj naivni.

Odziv Foruma za digitalno družbo lahko preberete na tem naslovu.

No Comments

Firefoxovo zasebno omrežje

Firefox Private Network je eksperimentalni projekt ne le kar zadeva tehnologijo ampak tudi ustvarjenje dohodka.

Kaj počne dodatek pove več ali manj že ime – ko ga uporabnik vključi, se aktivnosti brskanja šifrirajo in preusmerijo preko varnega namestniškega strežnika (proxy). Slednjega upravlja nemški Cloudflare, ki, tudi zaradi svoje globalne prisotnosti, zagotavlja hitre in zanesljive povezave. Uporaba Firefoxovega zasebnega omrežja je izredno preprosta – ko se uporabnik želi zaščiti pred omrežnim prisluškovanjem, invazivnim oglaševanjem, sledilniki in podobnimi stvarmi, sta dovolj le dva klika.

Je Firefoxovo zasebno omrežje Mozilina različica navideznega zasebnega omrežja (VPN)? Ne, in Mozilla se trudi, da ga ne imenuje tako. Najbolj očitna razlika je v tem, da omrežje lahko uporablja le Firefox, druge aplikacije, ki uporabljajo internet, pa ne. Omrežje tudi ni uporabno za »ponarejanje« lokacije in ga ni mogoče uporabiti za skrivanje geolokacije.

Firefoxovo zasebno omrežje torej ne nudi celostne zaščite kot jo nudi VPN, a za veliko uporabnikov je že zaščita brskalnika dovolj. Veliko vprašanje pa je ali je ta za to pripravljen tudi plačati. Trg navideznih zasebnih omrežij naj bi ta trenutek bil vreden okoli 20 milijard dolarjev, kar ni malo in za podjetje, kot je Mozilla, je vsekakor dovolj prostora, da pristavi svoj lonček. Posebej zato, ker je Firefox dobro prepoznavna blagovna znamka, Mozilla pa med podjetji, ki jim uporabniki precej zaupajo, kar je na področju varnosti vsekakor dobra lastnost. In če bi od teh uporabnikov lahko izvabili kak dolar ali dva mesečno, bi se to vsekakor poznalo. 260 milijonov uporabnikov Firefoxa ni malo…

Firefox Private Network je trenutno v fazi beta-testiranja v ZDA, v prihodnjih mesecih pa bo na voljo tudi drugod.

Ideja ni slaba in če bo cena res evro ali dva, kot se govori, tega tudi vredna.

Vir: Mozilla

No Comments

Nextcloud – Evropa se de-amerikanizira

Vse več evropskih vlad vse resneje jemlje digitalno suverenost in tuje rešitve računalništva v oblaku nadomešča z evropskimi.

Države in njihova gospodarstva temeljijo na podatkih in delu z njimi. In ker so ti tako pomembni je pravzaprav nerazumljivo, da se tako evropska podjetja kot države kar zadeva podatkovno infrastrukturo odločajo več ali manj za ameriške ponudnike, kot so Amazon, Microsoft in Google.

Je to strateško pametna odločitev? Seveda ne. Ameriško nasprotovanje in »jamranje« okoli Splošne uredbe EU o varovanju podatkov (GDPR) in francoske uvedbe tako imenovanega »digitalnega davka«, še bolj pa ameriški CLOUD Act (Clarifying Lawful Overseas Use of Data Act), ki zapoveduje ameriškim ponudnikom storitev v oblaku, da morajo na zahtevo oblasti omogočiti dostop do uporabnikovih podatkov tudi če ti niso shranjeni na ozemlju ZDA, so znak, da se bo treba otresti ameriškega de-facto monopola.

Zato se vse več evropskih držav oziroma njihovih ministrstev in agencij odloča za prehod na rešitve, ki jih ponuja nemško podjetje Nextcloud. Rešitev naj bi tako v kratkem uporabili nemška in švedska vlada, francosko notranje ministrstvo in še kdo.

Več…

No Comments

Končno odprt tudi exFAT

Microsoft bo datotečni sistem exFAT prenesel tudi v Linux.

Uporabniki Linuxa so že dolga leta jezni na Microsoft zaradi njihovega datotečnega sistema exFAT, ki so ga v Remondu leta 2006 kot nadomestek oziroma nadgradnjo sistema FAT32. Bistvena razlika med njima je ta, da »navadni« FAT32 omogoča največjo velikost datoteke do 4 GB, pri exFAT pa omejitev glede velikosti datoteke ali particije pravzaprav ni. To je sicer odlično, saj kak video kaj hitro preseže to velikost, težava pa je v tem, da je Microsoft zadevo zaščitil, jo zaračunaval in tako naredil neuporabno za uporabnike Linuxa. In ker je bil exFAT vedno pogosteje uporabljen na karticah SD, ki se uporabljajo v telefonih, kamerah in še kje, pa tudi pomnilniških ključkih, so imeli uporabniki Linuxa z njimi težave. Nekateri obvodi so sicer obstajali, a z njimi je pogosto bil križ.

No in potem so se zadeve obrnile. Microsoft je iz Linuxovega največjega sovražnika postal njegov največji privrženec. In seveda je bilo le vprašanje časa, kdaj bo exFAT odprl za uporabo v Linuxovemu jedru. In to se preko Open Invention Network (OIN), katerega član je tudi Microsoft, dogaja prav zdaj. Patenti, povezani z exFAT so od sedaj odprtokodni skupnosti na voljo brezplačno, tako da je verjetno vprašanje tednov ali mesecev, kdaj bo zadeva našla pot tudi v Linuxov o jedro in bo sistem kartice bral samodejno.

Več…

No Comments

IBM-ovo darilo ali zmaga odprte kode

Na prvi pogled novica, da je IBM »odprl« svojo tehnologijo, ki jo uporablja v svojih procesorjih Power, ne zdi zelo pomembna. A v resnici je prav nasprotno.

Gre za dejanje, ki bi že v bližnji prihodnosti lahko krepko spremenilo svetovni zemljevid dogajanja na področju tako strojne kot programske opreme. Zakaj? Arhitektura Power je zmogljiva procesorska arhitektura, uporabna od vgrajenih (embedded) naprav pa vse do superračunalnikov in na vseh mogočih področjih, od medicinske opreme do avtomobilske in vojaške opreme. In ker bo od sedaj naprej odprta, jo bodo lahko uporabljali prav vsi.

Od poteze bodo imeli koristi? IBM, Apple, Microsoft, proizvajalci naprav IoT (internet stvari), razširljivih strojnih rešitev v oblaku, kar pa Američane še najbolj skrbi, tudi kitajska podjetja ter »Rusija in drugi sov ražniki ZDA«. Kdo bo pa izgubil? Seznam je precej impresiven – Intel, Qualcomm, ARM, AMD, Samsung, RISC-V in seveda Trumpova administracija, ki se ji bo začelo krepko kolcati, ko bo dojela, kaj se dogaja.

Več…

No Comments

Konzorcij za zaupno računalništvo

Konzorciju, ki ga gosti Linux Foundation, so se pridružili Google, Intel, IBM, Microsoft, Red Hat… Namen? Varnost in zasebnost uporabnikov.

Vse več podatkov, tudi skrajno občutljivih, je shranjenih v elektronski obliki, zato postajajo tudi mehanizmi, jih varujejo, vse bolj zanesljivi. A lukenj je še kar nekaj. Ko so podatki »pri miru« ali »na poti«, so večinoma dokaj varni, precej ranljivi pa so med delom. In tega se zavedajo tako nepridipravi kot razvijalci aplikacij.

Da bi poskusili ostati korak pred nepridipravi, je nekaj velikih podjetij stopilo skupaj in ustanovilo tako imenovani Konzorcij za zaupno računalništvo (Confidential Computing Consortium – CCC). Konzorcij gosti Linux Foundation, člani pa so zaenkrat Alibaba Cloud, Arm, Baidu, Google Cloud, IBM, Intel, Microsoft, Red Hat, Swisscom in Tencent. Vsako od teh podjetij bo nudilo svoje znanje in tehnologije, namen pa je »razvoj in pospeševanje odprtokodnih tehnologij, ki bo uporabnikom zagotavljale resnično zasebni dostop do podatkov«. V idealnem primeru bodo podatki vedno šifrirani ali kako drugače omejeni tako, da jih bo videl te tisti, kateremu so mu namenjeni.

Gre za prvi tovrstni odprtokodni projekt takšnih dimenzij, zato dejstvo, da ga gosti Linux Foundation ni nič presenetljivega, je pa zelo pohvalno to, da so se mu pridružili veliki spletni igralci. Kako bodo na to gledale nekatere vlade, pa je seveda druga pesem…

Več…

No Comments

Medicina bo morala v smer odprte kode

Leta 2015 je Pfizer ugotovil, da Enbrel, njihovo zdravilo za revmatoidni artritis, za kar 64 odstotkov znižuje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. A so raziskavo raje skrili, ker uporabljeni statistični podatki menda »niso ustrezali strogim znanstvenim standardom«. In zakaj niso raziskave objavili, da bi jo razširili in tako dobili boljše rezultate?

»Področje biomedicinskih raziskav in razvoja je precej gnilo. To, da je sistem neučinkovit, je verjetno težko oporekati. Deluje izolirano, spodbuja protekcionistični, lastniški pristop, podvajanje, množi neuspehe, je drag, kar je pa še najbolj žalostno – usmerjen je na trg in ne na potrebe javnega zdravja. In posledice so pogosto tudi smrtne,« meni dr. Manica Balasegaram iz organizacije Zdravniki brez meja. Lahko to kdo ali kaj spremeni? Lahko. Odprtokodni pristop.

Več…

No Comments

KDE in Gnome združujeta moči

Kljub temu, da število uporabnikov Linuxa konstantno narašča, pa se ta na področju namizne uporabe ne more primerjati z Windows. Po besedah Linusa Torvaldsa je eden najpomembnejših razlogov za to »fragmentacija« oziroma veliko število različnih grafičnih vmesnikov, ki so med seboj precej različni in pogosto tudi nezdružljivi. Kaj narediti?

Eno od rešitev sta nakazala tvorca najbolj znanih grafičnih okolij – GNOME Foundation in KDE. Napovedala sta, da bosta stopila skupaj in izdelala skupno programsko okolje. Sliši se dobro, a tovrstnih »sodelovanj« je bilo do sedaj napovedanih že kar nekaj, a večjih premikov v smeri poenotenja do sedaj ni bilo. Bo tokrat drugače?

Več…

No Comments

Zlobni palček

EvilGnome je vohunski program za Linux, ki snema zvok in krade podatke.

Zlonamerna programska oprema je nekaj, kar v največji meri povezujemo z okoli Windows in Android, zelo redko pa z okolji Linux. A to ne pomeni, da takšnih programov ni. Varnostni strokovnjaki podjetja Intezer Labs so našli enega takšnega. Imenuje se EvilGnome, gre za vohunsko razširitev lupine operacijskega sistema (shell extension) namizja Gnome, zaenkrat pa je ne prepozna noben protivirusni program.

EvilGnome sestavlja pet različnih modulov, ki lahko delujejo samostojno vsak v svoji niti (thread), po navedbah omenjenih strokovnjakov pa so sposobni zajemati zaslonske slike, krasti datoteke in tudi vključiti mikrofon ter preko njega poslušati in posneti uporabnika. Poleg tega vsebuje še nedokončan snemalnik tipkanja (keylogger). Koda je v sistem dodana tudi preko lupinskega skripta gnome-shell-ext.sh, ki je namenjen zagotavljanju delovanje zlonamerne kode tako, da vsako minuto preveri napadeni računalnik.

EvilGnome naj bi bil povezan z Gamaredon Group, rusko skupino, katere aktivnost se je začela že leta 2013.

Več…

No Comments