Filozofijo poslovanja bo treba domisliti na novo…

Je sestavljivo poslovanje najpomembnejši tehnološki trend za soočanje z novodobnimi izzivi?

Gartner je pred letom dni napovedal, da največjih tehnoloških trendov postaja tako imenovana sestavljivost. Leta 2020 jo je opredelil kot: »Način ustvarjanja organizacije iz zamenljivih gradnikov oziroma modulov, ki podjetju omogočajo, da se po potrebi preuredi in preusmeri glede na zunanje ali notranje dejavnike, kot so sprememba želja strank ali nenadna sprememba v dobavni verigi ali materialih.«

Zamisel je dokaj zanimiva, saj naj bi omogočila snovanje podjetij na način, da bodo organizirana tako, da bodo v razmerah negotovosti omogočala prilagodljivost in odpornost v realnem času. Organizacijam, ki uporabljajo tehnologijo, temelječo na modularnih, paketnih poslovnih zmogljivostih,  torej ne bo treba prilagajati procesov in načrtov predpisanim funkcijam velikih programskih aplikacij, kar je seveda precejšne premik v poslovni filozofiji.

»Gospodarske razmere bodo podjetja prisilile, da bodo svoje proračune usmerila v tehnologijo, ki neposredno koristi izkušnjam strank in prinaša več prihodkov,« pravi Kim Sneum-Madsen, izvršni direktor podjetja Umbraco, ki se ukvarja z odprtokodnimi sistemi upravljanja vsebin. »Nihče ne želi plačevati visokih licenc za programsko opremo za funkcije, ki jih ne uporablja in ki ne prinašajo neposrednih koristi za poslovni izid. To bo spodbudilo več podjetij k uporabi sestavljivega pristopa k njihovemu tehnološkemu paketu, ki jim omogoča združevanje najboljših tehnologij, ki so v koraku s pričakovanji potrošnikov.«

Joe Cicman, višji analitik za digitalno preobrazbo pri družbi Forrester, v svojem blogu poudarja, da je težava v tem, da so se organizacije navadile uporabljati tehnologijo za podjetja na določen način, na primer z dodajanjem naročniške programske opreme k osnovnim orodjem za načrtovanje virov podjetja (ERP), da lahko izpolnjujejo spreminjajoče se potrebe oddelkov. »Pogosto sem se spraševal, kako je mogoče, da en prodajalec ustvari en izdelek, ki deluje v več panogah in se širi z rastjo digitalnih nalog podjetja. No, vedno bolj se kaže, da to ni mogoče oziroma da tak način v sodobnem poslovanju ni več vzdržen…"

Več…

No Comments

Eden najbolj priljubljenih zdaj krepko boljši

Pandoc, eden najbolj vsestranskih programov za pretvorbo dokumentov, je bil v najnovejši različici 3.0 deležen cele vrste izboljšav in nadgradenj.

Odprtokodni program Pandoc odlikuje res impresiven nabor programov, med katerimi je mogoče pretvarjati dokumente in seveda kakovost te pretvorbe. Pretvarjati je mogoče med besedilnimi dokumenti (Word, OpenOffice/LibreOffice, RTF…), HTML-formati ((X)HTML 4, HTML5…), predstavitvenimi formati (PowerPoint, LaTeX Beamer, Slidy, S5…), tabelami CSV in TSV, opisnimi (markup) jeziki (Markdown, reStructuredText, AsciiDoc…), formati elektronskih knjig (EPUB, FictionBook2) in še čem.

Program »razume« metapodatke, kot so naslov, avtor, datum in podobni, citate, bibliografijo (BibTeX, BibLaTeX, CSL JSON ali CSL YAML), opombe, tabele, nadpisano in podpisano besedilo, prečrtavanje, pametne narekovaje in še kaj. Pretvarjati zna dokumente in dele dokumentov, zapisane v LaTeX (zato je tako priljubljen v znanstvenih vodah), matematične odseke (MatJax, MathML, Wordove Enačbe…) pa je mogoče pretvarjati tudi v dokumentih HTML. Več podrobnosti lahko najdete v opombah ob izdaji.

Več…

No Comments

Igralna konzola na USB-ključku

Batocera.linux je odprtokodna brezplačna distribucija Linuxa, namenjena retro igranju.

Batocera.linux je namenska distibucija Linuxa, ki jo je mogoče kopirati na ključek USB ali kartico SD in s tem katerikoli računalnik spremeniti v igralno konzolo, ki podpira več tisoč iger za različen igralne sisteme. Pri tem niso emulirane le stare naprave, kot sta C64 in Super Nintendo, ampak tudi novejše, kot sta PS3 in Wii U. Uporabniški vmesnik je domišljeno preprost in nazoren, nudi tudi videoposnetke s predogledi iger, uporabniku pa ni treba ničesar konfigurirati na novo, saj vse poteka samodejno, vključno z dodeljevanjem funkcij gumbom.

Izdelava sistema je popolnoma preprosta. Uporabnik na spletni strani projekta izbere »get batocera.linux« in izbere želeni sistem (namizni računalnik, Steamdeck…). Ko se distribucija prenese, se jo s programom BalenaEtcher ali katerim drugim, ki omogoča izdelavo zagonskega medija, namesti na ključek USB ali kartico SD. V primeru namiznega računalnika je pred uporabo seveda potrebno v BIOSu ustrezno nastaviti vrstni red zagona in ponovno zagnati napravo. In to je več ali manj vse…

Za igranje komercialnih iger seveda potrebujete ROMe ali slike diskov z naslovi, a če se odločate za Batocero, to seveda veste in vam je tudi znano, kako in kje jih najti, igre za PS pa lahko, če imate originalne medije, tudi sami »ripnete«.

Več…

No Comments

Povsem prenovljeni ToolJet

Nova različica 2.0 orodja ToolJet, platforme za tako imenovano nizkokodno programiranje, namenjeno razvoju aplikacij za podjetja, je dobila povsem novo zasnovo, lastno zbirko podatkov in boljšo podporo programerjem.

Ker je prejšnja struktura zaradi številnih novih funkcij postala preveč nepregledna, so se razvijalci odločili za popolno prenovo uporabniškega vmesnika, zlasti modula Application Builder, v katerem uporabniki oblikujejo svoje programe. ToolJet ima po novem tudi lastno podatkovno zbirko, ki temelji na PostgreSQL in sodi v kategorijo orodja brez kode (No-Code-Tool), ki končnim uporabnikom omogoča ustvarjanje zbirk podatkov prek grafičnega vmesnika in vzdrževanje tabel, ki jih vsebuje. Programerji so do zdaj lahko aplikacije, ustvarjene v orodju ToolJet, razširili le z JavaScriptom, v novi različici pa je podprt tudi Python, mogoče pa je uvoziti tudi komponente uporabniškega vmesnika, napisane v Reactu. Več podrobnosti in dokumentacije je na voljo v obvestilu o novi različici.

Razvojna platforma z nizko kodo (LCDP) je razvojno okolje, ki se uporablja za ustvarjanje aplikativne programske opreme prek grafičnega uporabniškega vmesnika in ne zahteva veliko programerskega znanja, zato lahko k razvoju aplikacije prispeva širši krog ljudi in ne le tisti z znanjem kodiranja. S tem se zaradi boljšega sodelovanja med razvijalci in uporabniki znižajo začetni stroški zagona, usposabljanja, uvajanja in tudi vzdrževanja.

Več…

No Comments

Zgodovina najbolj priljubljenih programskih jezikov

Leta 1965 se je programiralo v Fortranu, COBOLu, ALGOLu in zbirnem jeziku, danes pa v Pythonu, JavaScriptu, Javi in C#, vmes pa je bilo še marsikaj zanimivega.

Avtorju YouTubovega kanala Data Is Beautiful si izdelali zanimivo animacijo, na kateri prikazali časovnico najbolj priljubljenih programskih jezikov od leta 1965 pa do danes. Pri tem so se oprli na podatke različnih virov, od različnih nacionalnih raziskav pa do stopnje pojavljanja v različnih publikacijah po vsem svetu. Priljubljenost je opredeljena z odstotkom programerjev, ki obvladajo določen jezik ali pa se ga trenutno učijo.

No Comments

Meta, AWS, Microsoft in TomTom »proti« Google Maps

Fundacija Overture Maps, ki deluje v okviru Linux Foundation, želi ustvariti zemljevide, ki bodo boljši in sodobnejši od vseh dosedanjih – tudi od Googlovih.

Interoperabilni odprti podatki o zemljevidih – to je tisto, na čemer dela fundacija Overture Maps Foundation v okviru fundacije Linux Foundation. Pri projektu so združila moči velika tehnološka podjetja, kot so Meta, Microsoft, Amazon Web Services in TomTom, namen pa je zbrati in združiti obstoječe kartografske podatke vseh sodelujočih in s tem ustvariti sistem, ki ga bodo lahko uporabljali vsi sodelujoči, ker bo odprtokoden, pa bo na podlagi teh podatkov lahko nastala celotna skupnost, ki bo razvijala nadaljnje storitve.

Vse skupaj seveda diši po skupnem naporu izdelati storitev, ki bo konkurenčna Googlovim Zemljevidom. Ti so že nekaj časa najbolj uporabljana tovrstna storitev, ki pa zaradi dodajanja novih funkcionalnosti ni več tako ažurna, kot je bila nekdaj. Omenjena zveza zato meni, da je nemogoče, da bi eno samo podjetje sproti posodabljalo kartografske storitve z vsemi spremembami v svetu. V Nemčiji je recimo Google z avtomobili, ki so s kamerami snemali ulice, bil pred šestimi leti.

Podatki o zemljevidih so uporabni v številnih storitvah, ne le za končne uporabnike, ki iščejo pot. Uporabljajo se v sledilnikih aktivnosti, kot nujen predpogoj delovanja avtonomnih vozil in v celi vrsti aplikacij interneta stvari. In tu bo svojo vlogo imel Overture Maps Foundation.

Več…

No Comments

PDF-formular v LibreOffice Writerju

Kar zadeva izdelavo formularjev PDF z možnostjo pošiljanja znotraj formularja samega, je LibreOffice Writer precej bolj preprost za uporabo kot recimo Word.

Izvoz datotek iz urejevalnika besedil v PDF ni nič novega ali posebnega, se pa stvar zaplete, če želimo kaj malce bolj kompleksnega, recimo obrazec, ki ga pošljemo naslovniku, da ga izpolni in potem vrne kar z izbiro gumba znotraj tega obrazca. V Microsoftovem Wordu je zadevo mogoče izpeljali  z nekaj vrsticami programske kode oziroma izdelavo makra, v LibreOffice Writerju pa je stvar precej bolj preprosta, saj so vsa potrebna orodja na voljo brez tega. In to celo tako, da si lahko uporabnik sam izbere, s pomočjo katerega poštnega programa ali predala bo vrnil obrazec.

In kako to narediti? Postopek je zelo nazorno opisan v spodnjem videu.

No Comments

Office 365 v nemških šolah prepovedan

Ker ni jasno, kako se podatki zbirajo, delijo in uporabljajo, ter zaradi možnosti nezakonitega prenosa osebnih podatkov evropskih državljanov v ZDA, so nemški zvezni organi za varstvo podatkov prepovedali uporabo Microsoftovega paketa Office 365 v šolah.

Nemški svet za varstvo podatkov (DSK), ki ga sestavljajo nemški zvezni organ za varstvo podatkov in 16 državnih regulatorjev, je objavil, da zaradi pomanjkanja preglednosti, kako Microsoft zbira in obdeluje osebne podatke, ter možnosti dostopa tretjih oseb do njih uporaba Office 365 ni skladna s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).

»Microsoft postopkov  obdelave ne razkriva v celoti in dovolj podrobno in ker ne razkriva, katere postopke obdelave izvaja v imenu stranke in katere v lastne namene,« je navedeno v poročilu delovne skupine DSK, ki je obravnavala to vprašanje. »Pogodbeni dokumenti v zvezi s tem niso natančni in ne omogočajo dokončne ocene obdelave,« je še zapisno v poročilu. To v bistvu pomeni, da zaradi pomanjkanja preglednosti regulativni organi od zunaj ne morejo natančno oceniti, katere podatke Microsoft zbira in kako jih uporablja, zaradi česar je njihova uporaba v skladu z uredbo GDPR nezakonita.

Poročilo dodaja, da so pogovori delovne skupine z Microsoftom potrdili, da se osebni podatki pri uporabi Office 365 vedno prenašajo v ZDA in meni, da »Microsoft 365 ni mogoče uporabljati brez prenosa osebnih podatkov v ZDA".

Več…

No Comments

Mastodon ni Twitter, je pa…

Obstajajo kakšne pametne alternative Twitterju? Obstajajo. Ena od njih je Mastodon.

Elon Musk je z nakupom Twitterja na tej platformi povzročil veliko zmede. Spremeniti želi poslovni model, uvesti plačljivo modro kljukico, ki bi zagotavljala, da niste robot, sprožil je velik val odpuščanj, vrniti želi pokojno aplikacijo za videoposnetke Vine… Na Twitterju se že dolgo ni toliko dogajalo, uporabniki pa so do sprememb precej kritični. Tudi do te mere, da storitev preprosto zapuščajo. Ena zadnjih odmevnih je recimo Stephen Fry.

»Zapustiti« neko družbeno omrežje pa seveda ne pomeni, da se uporabniki več ne bodo »družili« ampak da bodo iskali alternative. In zadnje čase dokaj priljubljena alternativa Twitterju je Mastodon, na katerega je prešel tudi omenjeni Fry. Je Mastodon dobra alternativa?

Prvo vprašanje je, zakaj bi sploh iz neke tako uveljavljene in vsebinsko nabite platforme, kot je Twitter, prešli na nekaj več ali manj neznanega. Da je na Twitterju več vsebine, je seveda res, res pa je tudi, da za družbena omrežja velja podobno kot za politike in plenice – iz enakega razloga jih je dobro vsake toliko časa zamenjati. Pa še nekaj je res – v sodobnem svetu noben »alfa-samec« ni nedotakljiv. Spomnimo se recimo MySpacea, ki se je kar nekaj časa zdel nedotakljiv, potem pa so ga najedli novinci in zdaj se ga spomnijo le še redki. Je Mastodon lahko tak novinec?

V prid mu govori kar nekaj stvari. Prva je ta, da gre za odprtokodno rešitev, kar pomeni, da je že v osnovi bolj prijazna od platform, na katerih imajo glavno besedo malce zmedeni egomani, kot sta Elon Musk ali Mark Zuckerberg. Vprašanje pa seveda je, ali je dovolj privlačna, da bi lahko prepričala dovolj veliko število ljudi, da bi jo pričeli uporabljati.

Videti je, da ja. Prehod na Mastodon ni posebej zapleten, je pa malce čuden. Na začetku se morate odločiti za strežnik oziroma  »instanco«, preko katere boste vstopali v storitev. Mastodon namreč navzven ni ena sama kolobocija strežnikov ampak združba povezanih, a neodvisnih strežnikov, če želite, pa lahko ustvarite tudi svojega. Ideja je kar zanimiva, ima pa tudi malce čudne lastnosti. Ko odprete stran mastodon.social dobite možnost ustvarjanja računa, ta pa vam pove, da preko te strani računa še ni mogoče odpreti in ponudi iskanje drugega strežnika. To vas »vrže« na novo spletno stran, kjer je seznam strežnikov, ki so na voljo. Ti so razvrščeni geografsko in tematsko, tako da lahko najdete tistega, ki vam je fizično najbližje (v Sloveniji ga še ni) ali pa se ukvarja s temami, ki vas zanimajo. Na nekaterih strežnikih je mogoče takojšnje odpiranje računa, na drugih pa se je potrebno najprej prijaviti in počakati, da vas »sprejmejo«. Malce nenavadno…

Strežnik, preko katerega dostopate, je mogoče kadarkoli brez težav in seveda brezplačno zamenjati, a morate v tem primeru ponovno zbrati svoje sledilce, kar je tudi nenavadno in tudi malce naporno. Delo vam sicer lahko olajšajo orodja, kot je recimo Fedifinder, vendar brez potrpežljivosti in ročnega dela kljub temu ne bo šlo. Sčasoma se bo vse skupaj verjetno popravilo, a trenutno je pač tako.

Si Mastodon zasluži priložnost? Vsekakor, saj gre za socialno omrežje, ki se »vrača h koreninam«, torej k dejanskemu »druženju«, in ni obremenjeno z željo po milijardnih zaslužkih, kot je to pri Twitterju, Facebooku in še kje. Drugo vprašanje pa seveda je ali mu bo uspelo…

Več…

No Comments

Končno tudi »polni« Linux v Windows

Windows Subsystem for Linux 2 (WSL 2) je po treh letih končno dočakal uradno različico.

Windows Subsystem for Linux 2 (WSL 2) oziroma po naše Podsistem Windows za Linux je orodje, s katerim lahko v računalnik z operacijskim sistemom Windows 10 ali Windows 11 namestite distribucijo Linuxa in zaženete nekatera orodja za Linux, ne da bi ga morali za to znova zagnati ali uporabiti navidezni računalnik (VM). Ideja WSL sega že v leto 2016, ko je izšla prva različica, nato je Microsoft leta 2019 predstavil drugo, ki je obljubljala mnogo več, a je bila vse od takrat le »predogled«. No, zdaj je očitno tako daleč, da je stvar sprejemljiva in izšla je prva »prava« različica z oznako Windows Subsystem for Linux 2 1.0.0., na voljo pa je za operacijska sistema Windows 10 in 11.

In kaj pomeni, da smo dobili polno različico? Med drugim to, da je zadeva na voljo preko Microsoft Store in to vključno podporo za grafične aplikacije WSLg (Windows Subsystem for Linux GUI). Slednje omogoča zagon aplikacij z grafičnim vmesnikom brez da bi za to bilo treba nameščati še kaj drugega. Predhodna privzeta namestitev je omogočala le zagon programov ukazne vrstice. Druge novosti vključujejo dodatne možnosti za ukaze wsl –install, wsl –mount, wsl –import in wsl –update, nazornejši izpis napak in še kaj.

Seveda pa še naprej velja, da je WSL le en delček sestavljanke. Ko je enkrat aktiviran, je še vedno potrebno namestiti ustrezno distribucijo (Ubuntu, Debian,  OpenSUSE…).

Več…

No Comments