Archive for junij, 2019

Preprost prenos Pythonove kode

Orodje PyOxidizer omogoča preprost prenos Pythonove kode v Windows, MacOS in Linux.

Programski jezik Python je zadnja leta izredno pridobil na priljubljenosti, zataknilo pa se je pri distribuciji aplikacij, saj orodje ne omogoča preprostega prenosa v druga okolja, posebej če v Pythonu nismo domači. A ker gre za izredno eleganten in zmogljiv programski jezik, se je Mozillin razvijalec Gregory Szorc odločil izdelati orodje, ki bo preskočilo še to oviro. In nastal je PyOxidizer.

PyOxidizer je prosto odprtokodno orodje, ki Pythonovo kodo spremi v izvršni program, katerega je mogoče zagnati tudi na drugih platformah oziroma operacijskih sistemih, kot so Windows, Linux in MacOS. Aplikacije je mogoče zaganjati brez posebne namestitve ustreznih Pythonovih knjižnic, saj so te že integrirane v binarno kodo.

JavaScript, pazi se…

Več…

No Comments

Linux na vseh najboljših

Kaj ima skupnega vseh 500 najzmogljivejših superračunalnikov? Poganja jih Linux.

Na spletni strani Top500, namenjeni spremljanju dogajanja na področju superračunalnikov, so objavili že 53. posodobljeni seznam najzmogljivejših računalnikov na svetu. Na prvi mestih ni sprememb, saj sta na vrhu še vedno IBM-ova  Summit in Sierra, sledita pa jima kitajska Sunway TaihuLight in Tianhe-2A, na petem mestu pa je Dellov Frontera. Evropa je na seznamu desetih najboljših zastopana s švicarskim Piz Daint na šestem in nemškim SuperMUC-NG, francoski Pangea III pa je za las zgrešil deseterico.

Vsi ti superračunalniki se med seboj razlikujejo po številu jeder, hitrosti operacij s plavajočo vejico, porabi in še čem, imajo pa eno skupno točko – vse poganja Linux.

Več…

No Comments

CERN se odpoveduje Microsoftu

Ker jim je Microsoft odvzel pravico do uporabe akademskih licenc, so se Evropski organizaciji za jedrske raziskave odločili, da preidejo na odprtokodne rešitve.

Dobrih dvajset let je švicarski CERN oziroma po naše Evropska organizacija za jedrske raziskave, uporabljal Microsoftove izdelke po licenci, ki veljajo za akademske ustanove. Te licence je potrebno do časa do časa obnavljati in marca letos, ko so jih spet hoteli, so jim iz Microsofta sporočili, da pa zanje takšna licenca ne velja več in jim poslali običajno komercialno pogodbo, s katero se je cena licenc več kot podeseterila. Odgovorni pri CERNUu se s tem niso strinjali in so ponovno obudili idejo o prehodu na odprtokodne rešitve. In nastal je Microsoft Alternatives project ali skrajšano MAlt.
In kaj je bistvo projekta? V svojem blogu so zapisali, da je cilj projekta »ponovna vzpostavitev nadzora nad lastnimi podatki«, začel pa se bo s prehodom poštnih storitev in Skypa na odprtokodne alternative, če bo šlo vse po načrtih, pa bodo sledile še vse ostale storitve.

Microsoft se je seveda na odločitev moral odzvati, saj je CERN izredno ugledna ustanova in zato lepa referenca. Ponudil je desetletno prehodno obdobje, v katerem bi se cena licenc postopno višala, a so odgovorni pri CERNu ponudbo zavrnili in odgovorili, da takšni stroški preprosto niso vzdržni.

Če bo projekt uspešen, bo odločitev vsekakor imela širše posledice. CERN namreč ni edina tovrstna ustanova, ki se spopada s tako imenovanim vendor lock-inom oziroma odvisnostjo od enega samega ponudnika. Če bodo uspeli pokazati, da je bistvene storitve mogoče izvesti tudi brez Microsofta in drugih ponudnikov licenčne programske opreme, nad katero uporabnik nima nadzora, se za podoben korak lahko odločijo tudi druge sorodne ustanove.

Več…

No Comments

Odprtokodne alternative Androidu

O trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko se zadnje tedne veliko govori, predvsem v povezavi s Huaweijem. Ta je zaradi »sankcij«, ki so jih uvedle ZDA, med drugim izgubil tudi dostop do nekaterih storitev, ki tečejo v Androidu. Ker gre za aplikacije, kot so YouTube, Gmail, Facebook, Instagram in podobne, je seveda prihodnost tega podjetja, predvsem v Evropi, precej vprašljiva. Seveda pa se tudi Huawei ne bo zlahka predal. Med drugim napoveduje tudi nov operacijski sistem, ki naj bi bil združljivi z Androidom, a »še boljši«. Ali bo to res ali ne, bomo seveda še videli, se pa pri vsem skupaj poraja vprašanje ali je Android res edina alternativa iOS-u in ali je tudi edina odprtokodna rešitev. Ni in ni. Obstaja kar nekaj mobilnih operacijskih sistemov, za katere zaradi prevladujočega deleža iOSa in Androida verjetno še niste nikoli slišali. In vsi so tudi odprtokodni.

In kateri so ti sistemi? Nosijo imena, kot so Plasma Mobile, KaiOS, LineageOS, postmarketOS, svojega, imenovanega Tizen OS, ki ga podpira Linux Foundation, obstaja pa tudi Ubuntu Touch, ki seveda temelji na operacijskem sistemu Ubuntu. Touch je sicer začel razvijati Canonical, a si je zaradi pomanjkanja interesa javnosti nato premislil in ga ukinil, nato pa ga je nekaj kasneje prevzel UBports, ki nadaljuje z razvojem.

Več…

No Comments