Microsoft predstavlja novo odprtokodno orodje za samodejno dokončanje ukazne vrstice – za sisteme Windows, Mac in Linux.

Uporabniki Microsoftovih izdelkov Visual Studio in Visual Studio Code že poznajo orodje za samodejno dopolnjevanje IntelliSense, ki podpira umetno inteligenco. Podjetje je zdaj predstavilo podobno imenovano Inshellisense, odprtokodno orodje za samodejno dopolnjevanje vnosa lupine po vzoru razvojnih okolij.

Inshellisense je skoraj v celoti napisan v jeziku TypeScript, in je nadgradnja orodja, ki ga je razvilo podjetje Fig. Slednje je ta trenutek na voljo le za MacOS, za Linux in Windows pa je na čakalni listi. Microsoft je Inshellisense zdaj nadgradil tako, da je združljiv z operacijskimi sistemi Windows, Linux in macOS, po Microsoftovih besedah pa lahko upravlja več kot 600 orodij ukazne vrstice. Zahteva izvajalno okolje JavaScript Node.js v minimalni različici 16.x in ga lahko namestite prek npm:

npm install -g @microsoft/inshellisense

Podprte lupine so bash, zsh, fish, pwsh in powershell (Windows PowerShell).

Več…

Projekt »COVID Moonshot« se je začel leta 2020 s pozivom k razvoju zdravila proti koronavirusu. Kako je z odprtim znanstvenim projektom danes?

Ob izbruhu pandemije koronavirusa zanj ni bilo na voljo skoraj nobenih protivirusnih zdravil. Farmacevtska podjetja so do takrat razvijala zdravila za boj proti gripi in peščici kroničnih okužb, razvoja zdravil proti drugim virusom, ki bi lahko sprožili pandemijo, pa se niso lotevala, saj niso predstavljali neposredne nevarnosti in tak razvoj ni bil donosen.

Kaj pa bi se zgodilo, če bi iz enačbe izločili dobiček in razvoj zdravil spremenili v proces sodelovanja? Odpravili bi tekmovalnost. To je bila zamisel za »COVID Moonshot«, odprto znanstveno pobudo za razvoj protivirusnih sredstev proti koronavirusom, ki se je začela marca 2020 z razpisom na Twitterju za razvoj zdravil COVID. »Pozivamo vse medicinske kemike!« je zapisal Nir London, inženir na Weizmannovem znanstvenem inštitutu, ki se sam ukvarja z raziskavami zdravil. In odziv je bil presenetljivo dober.

Konec oktobra so raziskovalci, ki so sodelovali pri projektu, objavili prve ugotovitve v reviji Science. V projektu, v katerem je sodelovalo več kot 200 prostovoljnih raziskovalcev iz 25 držav, so našli 18.000 idej za zdravila, na podlagi katerih so sintetizirali 2.400 potencialnih zdravil. Eden od zmagovalcev je bil osnova za trenutno glavnega kandidata projekta: spojino, ki je usmerjena proti najpomembnejšemu virusnemu encimu koronavirusa. Encim, znan kot Mpro, razreže dolge virusne beljakovine na kratke dele, kar je pomemben korak pri virusni replikaciji. Aktivna sestavina temu encimu preprečuje, da bi opravljal svoje delo. Na podoben način deluje tudi Paxlovid, protivirusno zdravilo, ki ga je družba Pfizer razvila po izbruhu pandemije.

Prve ugotovitve odprtokodnega projekta se morda ne zdijo velika zmaga. Še več, tudi če učinkovina deluje, bo verjetno trajalo več let, da jo bodo razvili v končno terapevtsko sredstvo. »Toda če to primerjamo z večino drugih razvojev zdravil, je bil ta še vedno izjemno hiter,« pravi Charles Mowbray, vodja raziskav pri neprofitni organizaciji Drugs for Neglected Diseases Initiative (DNDI), ki je ključni udeleženec projekta Moonshot.

Več…

S storitvijo MicroCloud Canonical predstavlja paket, s katerim lahko podjetja z nekaj ukazi vzpostavijo do 50 sistemov Ubuntu kot oblak.

Canonical je predstavil novi paket MicroCloud, ki naj bi podjetjem omogočal zelo preprosto vzpostavitev in upravljanje infrastrukture v oblaku. Združuje znane komponente virtualizacije: LXD kot upravitelj vsebnikov za LXC, programsko opredeljeno shranjevanje s Ceph in OVN za programsko opredeljeno omrežje. Za vzpostavitev sistema so potrebni vsaj trije sistemi Ubuntu, MicroCloud pa je primeren za do 50 vozlišč v gruči. Canonical meni, da je novi paket primeren za različna področja uporabe, od robnega računalništva (Edge) do klasičnega lokalnega podatkovnega centra. Medtem ko je jedrna različica še posebej primerna za prve, lahko kot osnova služijo tudi strežniške ali namizne distribucije.

MicroCloud je mogoče namestiti s preprostim ukazom: $ snap install microcloud lxd microceph microovn. Canonical se torej tudi v tem primeru zanaša na infrastrukturo Snap, s katero bodo začetna namestitev ter posodobitve in varnostni popravki hitri in enostavni. V napovedi paketa pravijo, da je posodobitve na daljavo mogoče načrtovati po želji in brez prekinitev – vključno z varnostnimi kopijami podatkov in samodejnimi ponastavitvami na prejšnje različice, po namestitvi pa microcloud init $ zagotavlja, da programska oprema prepozna razpoložljive sisteme v omrežju, med katerimi lahko uporabnik izbere predvidene strežnike. Konfiguracija se nato samodejno izvede na teh strežnikih.

Uporabniki lahko svoje delovne obremenitve izvajajo v virtualnem stroju, vsebniku ali prek sistema Kubernetes z Microk8s. MicroCloud je vključen v Ubuntu Pro, zato stranke prejmejo podporo kot del plačljive licence, hitrejše določene varnostne posodobitve in funkcije, kot je popravljanje jedra v živo. Kot odprtokodna programska oprema je MicroCloud licenciran pod licenco AGPL v3, več tehničnih podrobnosti pa je na voljo na strani projekta GitHub.

Več…

OpenELA dosegel svoj prvi cilj: objavil je izvorno kodo za Enterprise Linux 8 in 9, ki jo je mogoče uporabiti za izdelavo izpeljank Red Hat Enterprise Linux (RHEL).

Z izdajo paketov za tako imenovani Enterprise Linux (EL) je OpenELA naredila korak naprej: SUSE, CIQ (Rocky Linux) in Oracle so avgusta ustanovili združenje Open Enterprise Linux Association, da bi spodbudili razvoj brezplačnih operacijskih sistemov, združljivih z RHEL.

Paketi, ki so zdaj na voljo v storitvi GitHub, se nanašajo na EL8 in EL9, kot je bilo napovedano že ob ustanovitvi, OpenELA v svoji objavi obljublja, da dela tudi na paketih za EL7, za katere je bila podpora do pred kratkim še negotova.

Pri OpenELA menijo, da bi podjetja morala imeti možnost, da na podlagi zdajšnje izdaje ustvarijo lastne izpeljanke RHEL s popolno združljivostjo z nadaljnjim uporabniškim tokom. Poleg tega organizacija izrecno navaja svoj cilj, da bi bili ti viri vedno na voljo brez omejitev – in poziva druge organizacije, naj se pridružijo njenim prizadevanjem. V ozadju te poteze so polemike v zvezi z odločitvijo podjetja Red Hat, da izvorne kode RHEL ne bo več dajalo na voljo javnosti prek sistema CentOS Git, kot je bilo to doslej. Na tem so temeljile številne distribucije Linuxa, združljive z RHEL, vključno z distribucijami večjih ponudnikov, in njihova prihodnost se je zdela vsaj negotova. Kritiki so v tem videli odmik od osnovne ideje odprte kode, medtem ko se podjetje Red Hat ne šteje za odgovorno za to, da bi obnoviteljem čim bolj olajšalo življenje.

Več…