Objavljen je dokument z naslovom "Hacking Nuclear Command and Control" – Jason Fritz BS (St. Cloud), MIR (Bond). Dokument podrobno preučuje možnosti vdora v vojaške sisteme, nevarnosti vohunskega programja, ki bi ga lahko uporabili hekerji, da bi pridobili kontrolo nad jederskimi vojaškimi sistemi.

V dokumentu avtorji med drugim izrazijo tudi zaskrbljenost glede odločitve o instalaciji Windows na jederske podmornice. Na namizjih najbolj uporabljen operacijski sistem, je hkrati tudi najbolj dovzeten za okužbe. Vdor v omrežje ima lahko katastrofalne razsežnosti.

"Adding further to the concern of cyber terrorists seizing control over submarine launched nuclear missiles; The Royal Navy announced in 2008 that it would be installing a Microsoft Windows operating system on its nuclear submarines. The choice of operating system, apparently based on Windows XP, is not as alarming as the advertising of such a system is. This may attract hackers and narrow the necessary reconnaissance to learning its details and potential exploits. It is unlikely that the operating system would play a direct role in the signal to launch, although this is far from certain. Knowledge of the operating system may lead to the insertion of malicious code, which could be used to gain accelerating privileges, tracking, valuable information, and deception that could subsequently be used to initiate a launch. Remember from Chapter 2 that the UK’s nuclear submarines have the authority to launch if they believe the central command has been destroyed."

Cel dokument najdete tu.
slika je simbolična

Štirideset let nazaj, ko je Apollo 11 pristal na Luni, so se programi še pisali na papirnate trakove z luknjicami.
Na enak način je nastalo tudi programje, ki je omogočilo da je Apollo 11 poletel na Luno in se vrnil iz nje.

Program ni bil izdan pod GPL ali podobno odprto kodno licenco, kot jih poznamo danes, vendar je bil izdelan na MIT-u in predan NASI skupaj s pogodbo, ki je omogočala dostopnost do programske kode inženirjem in možnost spreminjanje oz. dopolnjevanje te kode. Torej podobno odprto kodnim licencam danes in skladno z načeli odprte kode.

Med misijo je bilo sicer večino kode nemogoče spreminjati, saj je bil le ta na nosilcih podobnim ROM pomnilniku, vendar med simulacijami pred poletom, so le to lahko popravljali, za kar so imeli na voljo razmeroma malo pomnilnika, ki je omogočal tudi brisanje.

Zmogljivosti računalnika nikakor niso bile primerljive z današnjimi. Ko je računalnik dobil ukaz preko luknjastih trakov, je bilo potrebno čakati kar 12 ur ali več, da se je videlo ali deluje prav ali ne.
Večina programa je bilo napisanega v Fortranu.

Vljudno vabljeni k podrobnejšem branju na Linux.com

Kateri operacijski sistem je najboljši?
To je vprašanje, ki ga nihče ne zna odgovoriti dovolj natančno. Večina jih uporablja Windows, vendar če želite varnost in zanesljivost, boste verjetno izbrali katero od Linux distribucij, če želite dobro uporabniško izkušnjo in odlično video, grafično in avdio podporo, potem boste verjetno izbrali Applov operacijski sistem.
Odločilni faktor pri izbiri operacijskega sistema pa so aplikacije, ki jih želimo uporabljati. Vsi programi žal ne podpirajo vseh operacijskih sistemov. Za uporabnike odprte kode, ki jim na tisoče (brezplačnih) programov za Linux ni dovolj, je tu Wine.

Wine je "program loader" za Linux, ki zna poganjati Windows aplikacije. Windows programi delujejo s pomočjo Winea na Linuxu brez performančnih izgub, ki jih poznamo na raznih emulatorjih. Wine podpira že veliko število Windows aplikacij. Natančno število v času pisanja tega prispevka je 12256. Seznam aplikacij z izkušnjami uporabnikov pa lahko najdete tu.
Wine je predvsem zanimiv za igranje znanih PC igric na Linuxu, kot so World of Warcraft, Half Life, … Vendar zdaleč ne samo to. Na seznamu podprtih aplikacij najdemo tudi Microsoft Office 2007, Photoshop in mnoge specializirane programe, skupaj z navodili za instalacijo.

Spletni velikani, kot so Facebook, Youtube, Twittr in Digg razmišljajo o ukinitvi podpore za zastareli Internet Explorer 6, ki ga po svetu še vedno uporablja skoraj 15% vseh uporabnikov.

Ta novica je v veliko veselje številnim razvijalcem spletnih strani, saj le ta povzroča številne preglavice in dodatnega dela programerjem zaradi nepodpiranja standardov.

Uporabniki IE6 bodo še vedno lahko dostopali do spletnih strani, vendar bodo imeli na voljo manj funkcionanosti, ter morda slabši prikaz. Če še vedno uporabljate Internet Explorer 6, vam svetujemo da ga posodobite. Če zaradi drugega ne, že iz varnostnih razlogov.

Med odprto kodnimi brskalniki lahko izberete trenutno najpopularnejši Mozilla Firefox, ali pa hiter in obetajoč Google Chrome. Prenos je seveda brezplačen.

Pred devetimi meseci smo dobili Google Chrome browser, zdaj ima že preko 30 milijonov uporabnikov. Sedaj nam Google predstavlja, kot to sami imenujejo, dodatek k browserju – Google Chrome operacijski sistem.

Hiter razvoj interneta je spremenil način uporabe računalnika in s tem je nastal nekakšen prepad med tem kar operacijski sistemi ponujajo in med tem kar uporabnik dejansko potrebuje. Arhitektura operacijskih sistemov, ki jih uporabljamo na namizjih je bila zasnovana v času, ko interneta še ni bilo. V teh letih smo dobili mnogo izboljšav uporabniškega vmesnika, vendar se v osnovi niso dosti spremenili. Google Chrome nam ponuja priložnost, da ponovno razmislimo kaj naj bi operacijski sistemi bili.

Google operacijski sistem bo na voljo končnim uporabnikom šele čez kakšno leto. Izdan bo pa že predvidoma konec tega leta pod odprto kodno licenco, na voljo za testiranje in razvoj odprto kodni skupnosti.

Kaj Google Chrome OS ponuja:
1. Hitrost – obljubljajo nam lahek in hiter OS, ki nas bo spravil na internet v nekaj sekundah
2. Enostavnost – "back to basics"
3. Varnost – Kot vsi popularni odprto kodni operacijski sistemi, tudi Google Chrome OS ne bo imel problemov z virusi, saj so na to že mislili ob sami zasnovi operacijskega sistema.

Google Chrome OS je nov projekt, ločen od Androida. Med tem ko je namen Androida delovati na zelo različnih napravah, predvsem mobilnih telefonih, je Chrome OS usmerjen predvsem na uporabnike spleta.

vir: Google