Arhiv kategorije Javno

OpenStack – v novem naletu

OpenStack ima dokaj pestro zgodovino – od obetavnega start-upa preko razbitih iluzij do pravzaprav standarda na področju zasebnih oblakov.

Nekaj let nazaj so vsi govorili o OpenStacku. Celotna zadeva je nastala leta 2010, zanimiva pa je bila zato, ker je podjetjem dala orodja, ki so omogočala zagon nečesa, kar je bilo ekvivalent takrat famoznim Amazonovim Web Services (AWS), kar znotraj lastnih podatkovnih centrov. Nastal je cel ekosistem orodij, pri katerem so, tako finančno kot razvojno, aktivno sodelovali tudi nekateri veliki informacijski igralci, kot so HPE, Cisco, IBM in še kdo. A po sistemu »preveč babic, kilavo dete« je zadeva pred nekako dvema letoma začela vodeneti, omenjeni veliki so se začeli umikati, nekateri start-upi, ki so bili del ekosistema pa so omagali ali propadli. Vse skupaj je kazalo na to, da bo OpenStack šel v zgodovino kot propadel projekt.

A ni bilo tako. Preostali sodelujoči so se združili, odpravili veliko večino težav, se prilagodili svetu, v katerem vsi govorijo o vsebnikih (containers) in distribuiranem računalništvu (edge computing) in – uspelo jim je. OpenStack je le, da se je pobral, postal je kar de-facto standard sistemov zasebnih oblakov. In da je tak naziv upravičen, je pokazal tudi dogodek OpenStack Summit, ki se je sredi meseca odvijal v Berlinu.

P.S.: Če se boste prihodnje leto hoteli udeležiti omenjenega dogodka, ga pod OpenStack Summit ne boste našli, saj se je preimenoval v Open Infrastructure Summit.

Več…

 

No Comments

Canonical ni naprodaj

Ko je IBM nekaj tednov nazaj objavil, da prevzema Red Hat, so se nekateri začeli spraševali ali je sedaj na vrsti Canonical. Menda ne…

IBM-ov 34-milijardni prevzem Red Hata je največja prevzemna transakcija na področju programske opreme v zgodovini in drugi največji prevzem kakšnega tehnološkega podjetja. Večji je bil le 67 milijard dolarjev vreden posel, v katerem je Dell leta 2015 prevzel podjetje EMC. Ko se je novica malce »usedla« in ko se je ugotovilo, da je združitev še kako smiselna, se je strokovna javnost začela spraševati o prihodnosti drugih tovrstnih podjetij. Bo seda počasi naprodaj tudi SuSe? Canconical? Še kdo?

Bo besedah Marka Shuttlewortha, ustanovitelja Canonicala, to podjetje nima nobenih tovrstnih načrtov in da tudi on osebno o tem ne razmišlja, da ne potrebuje več denarja, kot ga ima, da »preveč ceni svojo neodvisnost«, še najpomembnejši razlog pa je, da ima za Canonical in Ubuntu vizijo, ki jo želi osebno uresničiti. Prevzem oziroma združitev s kom drugim, bi ta trenutek menda prišla v poštev le, če bi pomenila »pospešitev izvajanja vizije, ki jo ima za Canonical«. Mu bo to uspelo z uvrstitvijo podjetja na borzo, o čemer se že nekaj časa šušlja?

Shuttleworth je v svoji poslovni zgodovini eno svoje podjetje že prodal – pred skoraj dvajsetimi leti je za 575 milijonov prodal svoj Thawte Consulting podjetju Verisign.

No Comments

Dopolnjeni Firefox Monitor

Uporabniki katerekoli različice Firefox Quantum bodo po novem v primeru, da obiščejo stran, ki je bila v zadnjem letu žrtev vdora, dobili o tem sporočilo.

Sporočilo bo opremljeno ne le z informacijo, da se je vdor zgodil, ampak bo vsebovalo tudi kratek povzetek o tem, kakšno škodo je povzročil. Če se bo uporabniku zdelo, da potrebuje še več informacij, bo preko sporočila lahko odprl storitev Firefox Monitor. Slednjo je Mozilla zagnala septembra letos, njena funkcija pa je ugotavljanje ali so bili uporabnikovi prijavni podatki kadarkoli ukradeni. Storitev je pravzaprav le povezava do storitve oziroma podatkovne baze Have I Been Pwned (HIBP), ki jo je izdelal in vzdržuje Troy Hunt, vsebuje pa podatke o milijonih in milijonih ukradenih računov, ki so se znašli v rokah »hekerjev«, Mozillina rešitev pa ima to prednost, da se uporabnikovi podatki sproti preverjajo z novimi informacijami od vdorih in če se ugotovi, da so se znašli na kakšnem seznamu ukradenih, se uporabnik o tem nemudoma obvesti.

Več…

No Comments

Steam na Linuxu z več kot 2700 igrami

Mnogi, predvsem mlajši uporabniki, se za Linux niso odločali predvsem za to, ker zanj ni bilo tako pestre ponudbe iger. Nič več…

Podjetje Valve izdeluje svoj odjemalec za igre Steam za Windows, Mac in Linux, težava pa je v tem, da so do pred kratkim razvijalci morali izdajati igre za vsako platformo posebej. Če recimo ni bilo posebne različice igre za Linux, je na platformo Steam na Linuxu ni bilo mogoče naložiti.

Avgusta letos je potem sledil majhen preboj, ko je Valve izdal beto nadgradnje svojega Steam Play, ki je vsebovala predelano različico programa Wine, imenovano Proton. Ta je omogočala zagon nekaterih iger, ki so bile pisane izključno za Windows, brez sprememb s strani razvijalcev iger. Valve je ob izidu objavil, da na Protonu potrjeno deluje 27 iger, v programu samem pa uporabnikom omogočil vključitev funkcije »omogoči Steam Play za vse naslove«. To je v praksi pomenilo, da lahko uporabnik namesti igre ne glede na to ali je njihovo delovanje potrjeno ali ne. In izkazalo se je, da deluje precej več od tistih potrjenih 27 iger.

Celotna stvar je postala prav zabavna, saj je iskanje iger, ki delujejo, postala neke vrste igra zase. V ta namen je nastala celo spletna stran ProtonDB, kjer se zbirajo podatki o raziskanih in delujočih igrah. Slednjih je v času tega pisanja 2744. Precej več od skromnih 27… Omenjena spletna stran pa ne nudi le seznama delujočih iger ampak tudi oceno kakovosti delovanja – od »borked« (zatikajoče delovanje) preko »bronze«, »silver«, »gold« do »platinum«, igre, ki so jih za Linux prilagodili že razvijalci, pa imajo oznako »native«.


Torej – če vam je bil Linux všeč, a se zanj niste odločili zaradi iger, sedaj razlogov proti skorajda ni več.

No Comments

Microsoft brani odprto kodo

Microsoft je s pridružitvijo organizaciji Open Invention Network (OIN) posredno »odprl« kar okoli 60.000 svojih patentov in se s tem odpovedal nekaj milijardam dolarjev.

Open Invention Network (OIN) je skupina, katere namen je varovati Linux pred tožbami v zvezi z intelektualno lastnino. Skupina ima v lasti več kot 1000 patentov, vanjo pa je vključenih preko 2500 podjetij, med katerimi so tudi SUSE, Google, IBM in Red Hat.

Sedaj se je tej druščini priključil tudi Microsoft in nastala je dokaj zanimiva situacija. Eno od pravil OIN je namreč tudi navzkrižno licenciranje patentov z drugimi članicami, kar v praksi pomeni, da je Microsoft drugim članicam odprl kar okoli 60.000 patentov, vključno s tistimi, ki se nanašajo recimo na Android. To v praksi med drugim seveda pomeni tudi precejšen upad prihodka, ki so jih v Redmondu dobivali na račun teh patentov. Za ilustracijo je zgovoren podatek, da je Microsoft že leta 2014 na račun svojih patentov na področju Androida zaslužil 3,4 milijarde dolarjev, od katerih mu je samo Samsung plačal več kot milijardo.

Kaj se je zgodilo, da se je Microsoft v tako kratkem času prelevil iz največjega sovražnika v enega največjih podpornikov odprte kode? V Redmondu pravijo, da gre za spremembo filozofije poslovanja, ki se je začela že pred dvema letoma s projektom Azure IP Advantage Plan, ki je namenjen varovanju uporabnikov pred tako imenovanimi patentni troli, torej podjetji in posamezniki, ki pridobijo pravice do uporabe nekega patenta in potem služijo bodisi z licenciranjem pravic bodisi s tožbami uporabnikov. Seveda poteza ne temelji na Microsoftovi »dobrodelnosti« ampak na poslovnem modelu, ki stoji za idejo. Pred kratkim smo že pisali o tem, da je več kot polovica strežnikov, ki tečejo na Microsoftovi platformi Azure, Linuxovih, zato ni čudno, da je postal ta nekaj, čemur se morajo resno posvetiti.

Več…

No Comments

Prihodnost odprte kode

Linux in odprtokodni poslovni model sta precej drugačna od tega, kar so načrtovali in upali njuni snovalci. A to ne pomeni, da model ni uspešen. Prav nasprotno.

Linux in odprtokodna programska oprema naj bi sčasoma iz strežniških voda prešla tudi na namizja in tam nadomestila tradicionalno licenčno programje, a se to, vsaj zaenkrat, ni zgodilo. Toda to še zdaleč ne pomeni, da je filozofija odprtega programja zatajila. Poleg tega, da je osvojil internet, je Linux najpogosteje uporabljana platforma računalništva v oblaku in interneta stvari, še bolj zanimiv del pa se je začel s pojavom mobilne telefonije in pametnih telefonov, kjer je sta Linux in odprtokodno licenciranje dominantna igralca na trgu. Poleg tega sta tudi osnova sistemov umetne inteligence in strojnega učenja, preko Chrome OS in Chromebookov ter možnosti zagona Androidnih aplikacij pa se obeta ponoven naskok na namizja, a tokrat iz »druge smeri«…

Več…

No Comments

Je čas za »novi internet«?

Izumitelj spleta, Tim Berners-Lee, je zagnal odprtokodni projekt, ki ga nekateri označujejo za »novi internet«. In kar zadeva varnost osebnih podatkov to tudi je…

Kraja osebnih podatkov je že nekaj let eden najbolj priljubljenih »športov« spletnih prevarantov. In kljub naporom vseh mogočih organizacij in podjetij gredo stvari na slabše. Na udaru so seveda predvsem socialna omrežja, saj je tam izplen zaradi velikega števila uporabnikov največji.

Za poizkus temu narediti konec se je odločil tudi slavni britanski informatik Tim Berners-Lee, možak, ki je zasnoval svetovni splet kot ga poznamo. Skupaj z ekipo ameriškega MIT je zagnal odprtokodni projekt Solid, ki na novo definira način obravnave osebnih podatkov v spletu tako, da ima uporabnik nad njimi popoln nadzor. Če se bo projekt Solid prijel, se osebni podatki ne bodo več shranjeni v vsaki storitvi (Facebook, YouTube, Twitter…) posebej ampak le enkrat in na enem samem mestu, ki si ga bo uporabnik izbral sam in ki ga bo mogoče poljubno spreminjati. Podatki se bodo hranili v nečem, kar so poimenovali »PODS«. Izraz bi lahko sicer prevedli in rekli, da gre za »stroke« ali »kapsule« in se v principu niti ne bi kaj dosti zmotili, a PODS je kratica za »personal online data stores« ali »osebni spletni podatkovni hranilniki«. Tile PODS-i so lahko torej shranjeni kjerkoli uporabnik želi, socialna omrežja pa lahko do njih dostopajo le, če jim uporabnik to dovoli in do vsebine, ki jo odobri. Pri tem je zanimivo tudi to, da je te »kapsule« mogoče tudi premikati, pri čemer infrastruktura to samodejno zazna in o tem obvesti vse »udeležence«.

Več…

No Comments

Julia, jezik vseh jezikov!

Programski jezik, v katerem naj bi bila združena hitrost C++, uporabnost Pythona, dinamika Rubyja, matematičnih mišic MatLaba in statistične iznajdljivosti R-ja.

Imenuje je Julia, razvili so jo leta 2012 na univerzi MIT z namenom ustvariti programski jezik za razvijalce, ki »hočejo vse«. Gre za brezplačen in odprtokoden programski jezik, h kateremu svoje prispeva okoli 700 aktivnih razvijalcev, uporablja ga že okoli dva milijona programerjev, letna rast števila prenosov pa je do sedaj znašala 101 odstotek. In številka lahko kmalu precej zraste, saj je Julia sedaj prišla do svoje različice 1.0, torej prve »ta prave«.

Več…

No Comments

V MS Azure dominira – Linux

Mislili bi si, da bo na Microsoftovi storitvi v oblaku dominiral tudi njihov operacijski sistem Windows Server. A ni tako.

Microsoft v svoj projekt računalništva v oblaku Azure polaga veliko upanja. A če se je platforma prijela kot storitev, jim promoviranje lastnega strežniškega operacijskega sistema na njem ne gre najbolje od rok. Še več, število navideznih računalnikov sistema Windows Server že nekaj časa upada. In to na račun – Linuxa. Leta 2015 je v Azure bilo Linuxovih strežnikov le četrtina, lansko leto okoli 40 odstotkov, letos pa že okoli polovica. Microsoft se je zato odločil, da če se ne more boriti proti Linuxu, se mu bo pač pridružil…

Več…

No Comments

Firefox Reality

Klasični spletni brskalniki so v sistemih navidezne (VR) in izboljšane (AR) resničnosti dokaj neuporabni, saj se zanašajo na miško in tipkovnico, ki ju v navideznem svetu praviloma ni. Zato je Mozilla začela razvoj čisto novega brskalnika, imenovanega Firefox Reality.

Sistemi navidezne in izboljšane resničnosti so zadnja leta vse bolj priljubljeni. Na voljo je cela vrsta naglavnih kompletov in drugih naprav, ki nas preselijo navidezni svet ali pa realnemu dodajo novo funkcionalnost, zanje pa se piše tudi vse več aplikacij, tako zabavnih kot medicinskih, poslovnih in še kakšnih. Kaj pa brskalniki? Ti so v navideznem svetu precej problematični, saj so po naravi takšni, da potrebujejo neko vnosno napravo, kar pa je v sistemih VR in AR problematično, saj nimamo ne tipkovnice, ne miške. Imamo pa druge metode in seveda glas. In to je bistvo novega brskalnika Firefox Reality, katerega prve beta-različice je Mozilla že poslala v javnost.

Več…

No Comments