Archive for category Javno

Najprivlačnejši Linux-prenosnik?

Dell je na CES predstavil Dell XPS 13 2020 Developer Edition, privlačno novo različico prenosnika z operacijskim sistemom Ubuntu.

Dell je eden redkih velikih proizvajalcev računalnikov, ki se je resno posvetili tudi Linuxu. Zato ni čudno, če so prenosniki Dell XPS 13 Developer Edition z Ubuntu eni najbolj priljubljenih prenosnikov med poslovnimi uporabniki Linuxa. Na sejmu CES 2020, ki se je pravkar končal v Las Vegasu, je podjetje predstavilo novo različico z oznako XPS 13 2020 Developer Edition, ki je požela precej zanimanja.

In kakšna je razlika med »navadnim« XPS in Developer Edition tega 13-palčnega prenosnika? Na zunaj in v »drobovju« sta enaka, razlikujeta se le po operacijskem sistemu. Model 2020 nudi zaslon, ki je skoraj brez roba, največja ločljivost je 4K 3840 x 2400, ki ima za razliko od prejšnjega modela razmerje stranic 16:10 in ne 16:9. Pri najdražjih modelih bo zaslon tudi občutljiv na dotik. V drobovju prenosnika je najti deseto generacijo 10-nanometrskih procesorjev Intel Core, do 32 GB delovnega pomnilnika, do 2 TB skladiščnega prostora, modul Killer Wi-Fi 6 AX1650 pa naj bi nudil trikrat hitrejši brezžični dostop kot običajni vmesniki WiFi. Prenosnik poganja Ubuntu 18.04 LTS, ki sedaj podpira tudi bralnik prstnih odtisov za hitrejšo in varnejšo prijavo.

Kaj pa cene? Dell XPS 13 2020 Developer Edition bo na trgu 4. februarja, njegova cena pa se bo pričela pri 1119 dolarjih (pri nas verjetno podobno v evrih) za model s procesorjem Core i5, 8 GB RAM in 256 GB SSD. Za primerjavo povejmo, da se cene »navadne« različice, torej tista z Windows, ki je že na trgu, pričenjajo pri 999 dolarjih, kar na prvi pogled malce dvigne obrv uporabnikov Linuxa. A po nepotrebnem, saj Dell prenosnikov z Linuxom ne ponuja v najšibkejših konfiguracijah – modelov s Core i3 in 4 GB RAM z Linuxom sploh ni na voljo…

No Comments

Odprtokodno leto 2019

Odprtokodna skupnost si bo leto 2019 zapomnila kot eno prelomnih. Zakaj?

Leto je, po mnenju urednikov portala ZDnet, zaznamovalo kar nekaj odmevnih zgodb. Razglabljalo se je o posledicah IBM-ovega 34 milijard dolarjev vrednega nakupa Red Hata, pa tudi o tem, da se je Microsoft iz največjega sovražnika odprtokodne filozofije spremenil v enega njenih največjih privržencev. Zelo pomembno je bilo tudi »spoznanje«, da je najpomembnejši igralec na področju rešitev v oblaku Linux, kar so priznali tudi pri konkurenčne Microsoft Azure. Seveda pa to še zdaleč ni vse…

Več…

No Comments

Predogled zavihkov

Googlove varnostne posodobitve za brskalnik Chrome prihajajo dokaj redno, tu in tam pa smo deležni tudi kakšne novosti na estetskem področju. Ena takih je tudi predogled odprtih zavihkov, na katerem Google menda zelo aktivno dela.

Ideja predogleda zavihkov ni nova, saj jo je imel že Microsoftov Edge v svoji klasični, torej ne-Chromium različici, pa tudi Google jo je že uporabil v svojem Chrome OS. Sedaj bo funkcija, ki jo Google razvija že nekaj mesecev, očitno našla pot tudi v brskalnik za okolji Windows in Linux, o macOS pa trenutni ne govorijo.

In kako bo predogled deloval? Tako, da se bo vrstica z zavihki, seveda na ukaz, razširila, v njej pa se bodo pokazali predogledi odprtih strani. Predoglede bo mogoče preurejati, na voljo pa bodo v različnih velikostih.

Vir: 9to5Google

No Comments

Rast kljub izzivom

Odprtokodne tehnologije za svoje komercialne izdelke uporablja že več kot polovica podjetij, skoraj tri četrtine pa za lastne potrebe.

Odprtokodne tehnologije so nekdaj veljale za »hobistični« pristop, sedaj pa gre za trg, ki bo do leta 2023 vreden več kot 29 milijard evrov, na odprtokodnih tehnologijah pa v svetu že sedaj dela več kot 30 milijonov razvijalcev. Da ima odprtokodni pristop svetlo prihodnost, kaže tudi letošnja raziskava »Currents, Open Source 2019«, ki so jo s pomočjo 5800 razvijalcev opravili pri DigitalOcean.

In kaj opravi raziskava? V celoti si jo lahko ogledate na tem naslovu, na tem mestu pa le nekaj poudarkov:

  • Zanimanje tehnoloških podjetij za odprtokodne projekte je še vedno v porastu, prav tako zadovoljstvo z njimi in načrtovanju za prihodnje projekte,
  • Razvijalci se v odprtokodnih okolji dobro počutijo, so pa precej nezadovoljne ženske, ki opažajo svojo manjšo vključenost in manjšo pripravljenost, da bi se to spremenilo,
  • Razvijalci se pogosto sprašujejo o vplivu velikih tehnoloških podjetij na razvoj odprtokodne ideje saj menijo, da ta nimajo dobrih namenov in da licenčne omejitve prepogosto uporabljajo za omejevanje konkurence. Kar zadeva prijaznost so odprtokodnih tehnologij se najpogosteje omenjata Microsoft in Alphabet, za najbolj neprijaznega pa velja Apple.

Več…

No Comments

Kleptomanska hobotnica

Zadnja letošnja stabilna različica Linuxovega jedra prinaša kar nekaj novosti.

Linus Torvalds je objavil izid Linux Kernel 5.4, zadnje letošnje stabilne nadgradnje jedra sistema. Njeno kodno ime je »Kleptomaniac Octopus«, prinaša pa kar nekaj zanimivih novosti, med katerimi je potrebno izpostaviti zaklepanje jedra (kernel lockdown), podpora Microsoftovega datotečnega sistema exFAT ter podpora grafičnim karticam z AMD Radeon Navi 12 in 14, AMD Radeon Arcturus in AMD-jevo pospešeno procesno enoto Dali.

Poleg omenjenih novosti nova različica prinaša še nekaj »manjših posodobitev omrežne podpore, nekaj manjših posodobitev grafičnih gonilnikov GPU-ja in nekaj drugih malenkosti,« kot je zapisal Torvalds.
Več…

No Comments

500 največjih je na Linuxu

Na 54. seznamu 500 najzmogljivejših superračunalnikov je izključno – Linux.

Projekt Top500 že od leta 1993 spremlja razmere na trgu superračunalnikov, njegovi avtorji pa vsake pol let izdajo poročilo o 500 najzmogljivejših – o številu jeder, hitrosti, moči oziroma porabi električne energije…

Novembra je tako izšel že 54. seznam, ki je pokazal, da se razmere od junija niso kaj bistveno spremenile. Na seznamu še vedno dominirajo kitajski superračunalniki, čeprav sta v prvi deseterici le dva (na 3. in 4. mestu), medtem ko jih imajo ZDA pet, tudi dva najzmogljivejša, a med 500 najzmogljivejšimi je kar 277 kitajskih.

Kar zadeva vodilnega, je ta še vedno ameriški Summit System iz Oak Ridge National Laboratory, ki vsebuje 2.414.592 jeder, testi pa so pokazali, da zmore 148.600 tera-flopsov (1012 operacij s plavajočo vejico v sekundi). Sledi mu prav tako ameriški Sierra iz Lawrence Livermore National Laboratory z 1.572.480 jedri in 94.640 teraflopsi, tretji pa je Sunway TaihuLight kitajskega nacionalnega raziskovalnega inštituta NRCPC z 10.649.600 jedri in 93.014,6 teraflopsi. Celotno tabelo si lahko ogledate na tem naslovu.

Imajo vsi ti superračunalniki kaj skupnega? Imajo. Vse poganja – Linux.

Več…

No Comments

Krpanje jedra v živo

Red Hat Enterprise Linux 8.1 omogoča krpanje varnostnih in drugih lukenj v jedru brez ponovnega zagona.

Šest mesecev po izidu Red Hat Enterprise Linux 8 (RHEL) je Red Hat objavil prvo večjo nadgradnjo sistema, ki sedaj nosi oznako RHEL 8.1. Ta prinaša kar nekaj pomembnih izboljšav na področju upravljanja, varnosti in hibridnega oblaka.

Ena najpomembnejših novosti je vsekakor podpora živi nadgradnji jedra (live kernel patching). Tega je sedaj ob izidu tako imenovanih CVE-jev (Critical or Important Common Vulnerabilities and Exposures) mogoče nadgraditi brez ponovnega zagona sistema. Slednji tako deluje tudi v času, ko se v ozadju krpajo tudi najbolj zoprne varnostne luknje.

Več…

No Comments

Brskalnik Edge tudi za Linux

Microsoft je na svoji konferenci Ignite v Orlandu napovedal, da bo njihov, na Chromiumu temelječ brskalnik Edge, na voljo tudi za Linux.

O tem, da bo Edge prispel tudi v Linux, se je šušljalo že nekaj časa, a so govorice septembra nekoliko potihnile potem, ko je Microsoft objavil rezultate ankete o tem ali si uporabniki Linuxa tega sploh želijo. Izkazalo se je, da nad idejo niso najbolj navdušeni, saj menijo, da je Chromium dovolj in da bo Edge le še eden od »skinov« zanj. Microsoft si je očitno vzel dober mesec za premislek in ugotovil, da je z idejo vredno iti naprej, le da počasneje kot pri drugih operacijskih sistemih. Edge bo tako na sistemih Windows in macOS na voljo kmalu, za iOS in Android je že na voljo, za Linux pa bo »na voljo v prihodnosti«, kakorkoli že to pomeni.

Več…

No Comments

Izšel Ubuntu 19.10

Canonical je prejšnji teden izdal težko pričakovan Ubuntu 19.10. Ta prinaša kar nekaj novosti, ki jih bodo najbolj veseli razvijalci, marsikaj zanimivega pa bodo zase našli tudi uporabniki.

Canonical je v spremni besedi k izidu zapisal, da se Ubuntu 19.10 omogoča razvijalcem, da se posvetijo hitro rastočim področjem, kot so umetna inteligenca, strojno učenje, tehnologija obdelave podatkov na robu omrežja (edge computing) in podobnim. To je sicer pohvalno, a končni uporabniki bodo bolj veseli recimo podpore datotečnemu sistemu ZFS, ki zaradi svojega boljšega stiskanja podatkov, samodejnega popravljanja, funkcije copy-on-write in še česa, zadnje čase postaja vse bolj priljubljen. Zelo pohvalno je tudi to, da so v datoteko ISO končno našli pot tudi gonilniki za grafične kartice Nvidia in jih uporabnikom tako ni treba več posebej nalagati preko interneta. Poleg Nvidie so podprte tudi AMD-jeve grafične kartice s procesorji Navi, razvijalci pa bodo veseli tudi podpore Raspberry Pi 4 Model B. Zaradi kompresije LZ4 se sistem hitreje zažene. Tu so še jedro 5.3, Gnome 3.34, Apache 2.4.41, Firefox 69, Thunderbird 68, LibreOffice 6.3, MySql 8, OpenJDK 11 in še kaj.

Več…

No Comments

Nadgradite Sudo

Eden najbolj znanih in uporabljanih Linuxovih ukazov – Sudo – ima precej zoprno varnostno »luknjo«, zato ga takoj nadgradite.

Kdor malenkost bolje pozna Linux in v njem zna narediti kaj več kot klikati po ikonah, se je srečal z ukazom Sudo. Ime je nastalo kot okrajšava za »Superuser do«, njegovo bistvo pa je, da uporabniku začasno dvigne raven pravic in s tem omogoči izvajanje nekaterih skrbniških nalog, ki jih kot navaden uporabnik ne more, poleg tega pa uporabniku omogoča zagon ukazov kot drugi uporabnik. Ker gre za dokaj »močan« ukaz, ki lahko resno posega v sistem, je luknja v njem precej zoprna zadeva.

K sreči jih je bilo do sedaj izredno malo, eno od njih pa je prejšnji teden našel Joe Vennix iz Apple Information Security. Bistvo hrošča je v tem, da če je v specifikaciji Runas določeno, da lahko uporabnik preko ključne besede ALL zaganja Sudo kot katerikoli uporabnik, lahko v primeru, da določi oznako (ID) uporabnika -1 ali 4294967295, zaganja ukaze kot skrbnik tudi če mu raven pravic ukaza Sudo tega ne dovoljuje.

Hrošč je v različici Sudo 1.8.28 že zakrpan, več informacij o njem pa lahko najdete na tem naslovu.

No Comments