Arhiv kategorije Javno

Prihodnost odprte kode

Linux in odprtokodni poslovni model sta precej drugačna od tega, kar so načrtovali in upali njuni snovalci. A to ne pomeni, da model ni uspešen. Prav nasprotno.

Linux in odprtokodna programska oprema naj bi sčasoma iz strežniških voda prešla tudi na namizja in tam nadomestila tradicionalno licenčno programje, a se to, vsaj zaenkrat, ni zgodilo. Toda to še zdaleč ne pomeni, da je filozofija odprtega programja zatajila. Poleg tega, da je osvojil internet, je Linux najpogosteje uporabljana platforma računalništva v oblaku in interneta stvari, še bolj zanimiv del pa se je začel s pojavom mobilne telefonije in pametnih telefonov, kjer je sta Linux in odprtokodno licenciranje dominantna igralca na trgu. Poleg tega sta tudi osnova sistemov umetne inteligence in strojnega učenja, preko Chrome OS in Chromebookov ter možnosti zagona Androidnih aplikacij pa se obeta ponoven naskok na namizja, a tokrat iz »druge smeri«…

Več…

No Comments

Je čas za »novi internet«?

Izumitelj spleta, Tim Berners-Lee, je zagnal odprtokodni projekt, ki ga nekateri označujejo za »novi internet«. In kar zadeva varnost osebnih podatkov to tudi je…

Kraja osebnih podatkov je že nekaj let eden najbolj priljubljenih »športov« spletnih prevarantov. In kljub naporom vseh mogočih organizacij in podjetij gredo stvari na slabše. Na udaru so seveda predvsem socialna omrežja, saj je tam izplen zaradi velikega števila uporabnikov največji.

Za poizkus temu narediti konec se je odločil tudi slavni britanski informatik Tim Berners-Lee, možak, ki je zasnoval svetovni splet kot ga poznamo. Skupaj z ekipo ameriškega MIT je zagnal odprtokodni projekt Solid, ki na novo definira način obravnave osebnih podatkov v spletu tako, da ima uporabnik nad njimi popoln nadzor. Če se bo projekt Solid prijel, se osebni podatki ne bodo več shranjeni v vsaki storitvi (Facebook, YouTube, Twitter…) posebej ampak le enkrat in na enem samem mestu, ki si ga bo uporabnik izbral sam in ki ga bo mogoče poljubno spreminjati. Podatki se bodo hranili v nečem, kar so poimenovali »PODS«. Izraz bi lahko sicer prevedli in rekli, da gre za »stroke« ali »kapsule« in se v principu niti ne bi kaj dosti zmotili, a PODS je kratica za »personal online data stores« ali »osebni spletni podatkovni hranilniki«. Tile PODS-i so lahko torej shranjeni kjerkoli uporabnik želi, socialna omrežja pa lahko do njih dostopajo le, če jim uporabnik to dovoli in do vsebine, ki jo odobri. Pri tem je zanimivo tudi to, da je te »kapsule« mogoče tudi premikati, pri čemer infrastruktura to samodejno zazna in o tem obvesti vse »udeležence«.

Več…

No Comments

Julia, jezik vseh jezikov!

Programski jezik, v katerem naj bi bila združena hitrost C++, uporabnost Pythona, dinamika Rubyja, matematičnih mišic MatLaba in statistične iznajdljivosti R-ja.

Imenuje je Julia, razvili so jo leta 2012 na univerzi MIT z namenom ustvariti programski jezik za razvijalce, ki »hočejo vse«. Gre za brezplačen in odprtokoden programski jezik, h kateremu svoje prispeva okoli 700 aktivnih razvijalcev, uporablja ga že okoli dva milijona programerjev, letna rast števila prenosov pa je do sedaj znašala 101 odstotek. In številka lahko kmalu precej zraste, saj je Julia sedaj prišla do svoje različice 1.0, torej prve »ta prave«.

Več…

No Comments

V MS Azure dominira – Linux

Mislili bi si, da bo na Microsoftovi storitvi v oblaku dominiral tudi njihov operacijski sistem Windows Server. A ni tako.

Microsoft v svoj projekt računalništva v oblaku Azure polaga veliko upanja. A če se je platforma prijela kot storitev, jim promoviranje lastnega strežniškega operacijskega sistema na njem ne gre najbolje od rok. Še več, število navideznih računalnikov sistema Windows Server že nekaj časa upada. In to na račun – Linuxa. Leta 2015 je v Azure bilo Linuxovih strežnikov le četrtina, lansko leto okoli 40 odstotkov, letos pa že okoli polovica. Microsoft se je zato odločil, da če se ne more boriti proti Linuxu, se mu bo pač pridružil…

Več…

No Comments

Firefox Reality

Klasični spletni brskalniki so v sistemih navidezne (VR) in izboljšane (AR) resničnosti dokaj neuporabni, saj se zanašajo na miško in tipkovnico, ki ju v navideznem svetu praviloma ni. Zato je Mozilla začela razvoj čisto novega brskalnika, imenovanega Firefox Reality.

Sistemi navidezne in izboljšane resničnosti so zadnja leta vse bolj priljubljeni. Na voljo je cela vrsta naglavnih kompletov in drugih naprav, ki nas preselijo navidezni svet ali pa realnemu dodajo novo funkcionalnost, zanje pa se piše tudi vse več aplikacij, tako zabavnih kot medicinskih, poslovnih in še kakšnih. Kaj pa brskalniki? Ti so v navideznem svetu precej problematični, saj so po naravi takšni, da potrebujejo neko vnosno napravo, kar pa je v sistemih VR in AR problematično, saj nimamo ne tipkovnice, ne miške. Imamo pa druge metode in seveda glas. In to je bistvo novega brskalnika Firefox Reality, katerega prve beta-različice je Mozilla že poslala v javnost.

Več…

No Comments

Kaj prinaša Gnome 3.30

Nova, 35. stabilna različica namizja Gnome, je že na voljo za namestitev, prinaša pa kar 24.845 sprememb.

Gnome je vsekakor eno najbolj priljubljenih namizij v okoljih Linux in zato ni čudno, da pred vsakim izidom nove različice med uporabniki zavlada določeno razburjenje. In kaj prinaša Gnome 3.30? Sprememb je veliko – od hitrejšega delovanja, boljše podpore zaslonom z visoko ločljivostjo, izboljšanega upravljanj z diski, ki sedaj podpira šifriranje VeraCrypt, pa do nove aplikacije za spremljanje podcastov, prenovljenega Nautilusa, novega GTK+, novega bralnika spletnih vsebin in še kaj…

Več…

No Comments

Firefox odločno nad sledilnike

Mozillin odprtokodni brskalnik Firefox bo od oktobrske nadgradnje naprej preprečeval vse zunanje sledilnike uporabnikom.

Sledilniki uporabnikom so v svoji osnovi nekaj, kar naj bi izboljšalo njihovo uporabniško izkušnjo, a zadnje čase ni več tako. Raziskave so pokazale, da se v povprečju več kot polovica časa (točneje 55,4 odstotka), potrebnega za nalaganje povprečne spletne strani, porabi za nalaganje sledilnikov in ne dejanske vsebine, na petini analiziranih spletnih strani pa so našli tudi več kot deset sledilnikov. A čas nalaganja je le ena od neželenih posledic.

Pri Mozilli so se odločili temu narediti konec in če bo šlo v se po načrtih, bodo v Firefoxu 63, ki je načrtovan za 23. oktober, sledilniki privzeto popolnoma onemogočeni. Nick Nguyen, podpredsednik Mozille, odločitev komentira takole: »Ko malce razmislite, kdo vse razvija brskalnike vidite, da gre za podjetja, ki razmišljajo, kako brskanje po spletu čim bolje unovčiti. Kot brskalnik, ki nastaja v okviru neprofitne organizacije, kot je Mozilla, lahko Firefox uporabniku ponudi splet, ki je bolj uporaben in bolj zabaven za raziskovanje!«.

Več…

No Comments

Pomembnost naveze Linux – Chromebook

To, da Chrome OS podpira zagon aplikacij za Linux, se na prvi pogled ne zdi nič posebej pomembnega. A ni tako. Poteza je izredno pomembna.

Chrome OS je operacijski sistem, ki je že od svojega nastanka v senci drugega, bolj uporabljanega Googlovega operacijskega sistema, Androida. A Chrome OS, operacijski sistem, ki ga Google razvija že kar nekaj časa in ki teče v brskalniku, je daleč od nepomembnosti. Pravzaprav se njegova pomembnost še niti začela ni. Običajni komentarji tistih, ki so sistem preizkusili, so: »Saj je OK, toda z njim ne morem…!« In prav imajo. Bolje rečeno, prav so imeli, saj se stvari zadnje mesece krepko spreminjajo, saj v njem po novem lahko tečejo tako aplikacije za Android kot za Linux. To pa daje platformi povsem nove dimenzije…

Več…

No Comments

Steam Play – igre za Windows na Linuxu

Valve, razvijalec SteamOS, najbolj priljubljene distribucije Linuxa za igranje iger, je izdal prvo beta različico Steam Play, ki združuje igralno platformo Steam z emulatorjem Windows Wine in omogoča boljšo integracijo iger, napisanih za okolje Windows, v Linux.

Nov emulator se imenuje Proton, vanj pa sta vključena DirectX 11 in 12, ki ju je razvil Vulkan. Proton je napram Wine precej bolj zmogljiv kar zadeva hitrost, manj zavira gostiteljski operacijski sistem, nudi izboljšano podporo igralnim krmilnikom, boljo podporo celozaslonskemu načinu igranja in še kaj. Proton je odprtokoden izdelek, objavljen na GitHubu, zaenkrat pa podpira igre Beat Saber, Bejeweled 2 Deluxe, Doki Doki Literature Club!, DOOM, DOOM II: Hell on Earth, DOOM VFR, Fallout Shelter, FATE, FINAL FANTASY VI, Geometry Dash, Google Earth VR, Into The Breach, Magic: The Gathering – Duels of the Planeswalkers 2012, Magic: The Gathering – Duels of the Planeswalkers 2013, Mount & Blade, Mount & Blade: With Fire & Sword, NieR: Automata, PAYDAY: The Heist, QUAKE, S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl, Star Wars: Battlefront 2, Tekken 7, The Last Remnant, Tropico 4, Ultimate Doom, Warhammer 40,000: Dawn of War – Dark Crusade in Warhammer 40,000: Dawn of War – Soulstorm.

Več…

No Comments

Hollywood se bo "odprl"

Academy of Motion Picture Arts and Sciences (AMPAS), ki jo bolj poznamo kot »akademijo«, ki podeljuje nagrada Oscar in Linux Foundation sta skupaj ustanovila Academy Software Foundation (ASWF), združenje, ki bo skrbelo za promocijo in pomoč pri uporabi odprtokodnih rešitev v ameriški filmski industriji.

ASWF naj bi poskrbela za povečanje tako števila odprtokodnih rešitev kot tudi za povečanje kakovosti odprtokodnih projektov, povezanih s filmsko produkcijo in vsega, kar sodi zraven. Da gre za zelo resne namere govori tudi seznam podjetij, ki stojijo za iniciativo – Google, Walt Disney Studios, Cisco, DreamWorks, Intel, SideFX, Blue Sky Studios, Epic Games, Animal Logic

Odprtokodna orodja se že sedaj uporabljajo v skoraj 84 odstotkih filmskih projektov in so odgovorna za večino posebnih učinkov v njih. Težava je bila v tem, da je bilo vso to delo razdrobljeno, upravljanje orodij je bilo zelo nepregledno, saj nihče ni vedel, kaj vse obstaja in katere licence so potrebne za uporabo, zelo pa je šepala tudi stopnja interoperabilnosti med temi orodji, s čemer je bila seveda otežena njihova učinkovita uporaba.

ASWF naj bi vse to spremenil, saj naj bi združenje ponudilo skupno infrastrukturo, ki bo filmskim ustvarjalcem nudila dostop do vseh orodij in informacij, skrbela pa bo tudi za upravljanje pomembnih odprtokodnih projektov s ciljem povečanja inovativnosti.

No Comments