Avtorji pravijo, da naj bi povsem nov uporabniški vmesnik Thunderbird pripravil na prihodnost…

S prihodnjo izdajo, ki nosi oznako 115, razvijalci popolnoma prenavljajo brezplačni odprtokodni odjemalec e-pošte Thuderbird. Ob izrazu »popolna prenova« se mnogi uporabniki zdrznejo, saj tovrstne poteze s seboj pogosto prinesejo kopico težav. Jih bo tudi za julij napovedana Supernova, kot se kodno imenuje projekt? Alessandro Castellani, vodja oblikovanja izdelkov pri Mozilli Thunderbird trdi, da ne.

Spremembe se odvijajo na treh ravneh. Prvi dve – prečiščevanje kode oziroma njeno postavljanje na nove temelje ter doseganje mesečnih posodobitvenih izdaj po vzoru spletnih brskalnikov – nista pretirano sporni, obrvi pa dviguje napoved prenove programskega vmesnika. Zakaj prenavljati nekaj, kar deluje oziroma je s čemer je zadovoljna večina uporabnikov? Je res?

Ker je zbiranje telemetričnih podatkov, katerimi je mogoče spremljati zadovoljstvo uporabnikov, v Thunderbirdu mogoče onemogočiti, se avtorji za zbiranje povratnih informacij  zatekajo k objavam na družabnih omrežjih, forumih za podporo in spletnim skupnostim po svetu. In na njih se uporabniki pogosto pritožujejo nad nepreglednim in prenatrpanim vmesnikom, strmo krivuljo učenja in težavami pri iskanju številnih naprednih funkcij, saj je uporabniški vmesnik po njihovem mnenju dokaj neintuitiven. Tovrstnih pritožb je menda dovolj, da so se odločili nekaj narediti, pri čemer pa obljubljajo, da bodo težave rešili tako, da ne bodo »zmedli« obstoječih uporabnikov, novim pa ponudili intuitiven in pregleden uporabniški vmesnik. No, bomo videli…

Več…

Evropska komisija uvaja nove pravice potrošnikov, da bi bilo popravilo izdelkov preprosta in privlačna možnost.

Evropska komisija je v sprejela nov predlog o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga, kar bo potrošnikom omogočilo prihraniti denar in obenem podprlo cilje evropskega zelenega dogovora, med drugim zaradi zmanjšanja količine odpadkov. V zadnjih desetletjih je imela zamenjava okvarjenih izdelkov z novimi pogosto prednost pred popravilom, potrošniki pa niso bili deležni zadostnih spodbud, da bi se odločali za popravilo svojih izdelkov po izteku zakonske garancije. S predlogom se bo zagotovilo, da bo popravilo v primerjavi z zamenjavo za potrošnike dostopnejše in stroškovno učinkovitejše. Poleg tega se bo zaradi večjega potrošniškega povpraševanja po popravilu razcvetel sektor popravil, proizvajalci in prodajalci pa bodo spodbujeni k razvoju bolj trajnostnih poslovnih modelov.

S predlogom se bo zagotovilo, da se več izdelkov popravi v okviru zakonske garancije ter da imajo potrošniki na voljo enostavnejše in cenejše možnosti popravila izdelkov, ki jih je mogoče tehnično popraviti (kot so sesalniki, v bližnji prihodnosti pa tudi tablični računalniki in pametni telefoni), kadar je zakonska garancija potekla ali če izdelki zaradi obrabe ne delujejo več.

Novi ukrepi za spodbujanje in olajšanje popravila in ponovne uporabe
Predlog uvaja "pravico do popravila" za potrošnike, tako znotraj zakonske garancije kot zunaj nje. V okviru zakonske garancije bodo morali prodajalci ponuditi popravilo, če to ni dražje od zamenjave, po izteku zakonske garancije bo potrošnikom na voljo nov sklop pravic in orodij, da bi popravilo zanje postalo enostavna in dostopna možnost:

• pravica potrošnikov, da od proizvajalcev zahtevajo popravilo izdelkov, ki so na podlagi prava EU tehnično popravljivi, kot so na primer pralni stroji ali TV aparati. S tem se bo zagotovilo, da bodo imeli potrošniki vedno na voljo nekoga, na kogar se lahko obrnejo, ko se odločijo za popravilo svojih izdelkov, proizvajalce pa se bo spodbudilo k razvoju bolj trajnostnih poslovnih modelov;
• obveznost proizvajalcev, da potrošnike obveščajo o svojih izdelkih, ki so jih dolžni popraviti;
• spletna platforma za popravila, ki bo potrošnike povezovala s serviserji in prodajalci prenovljenega blaga na njihovem geografskem območju. Platforma bo omogočila iskanje po lokacijah in standardih kakovosti, da bodo potrošniki lahko našli privlačne ponudbe popravil in da se bo povečala prepoznavnost serviserjev;
• evropski obrazec z informacijami o popravilu, ki ga bodo potrošniki lahko zahtevali od katerega koli serviserja, kar bo zagotovilo preglednost pogojev glede popravila in cen ter potrošnikom olajšalo primerjavo ponudb za popravilo;
• razvit bo evropski standard kakovosti za storitve popravil, da bodo lahko potrošniki lažje prepoznali serviserje, ki so zavezani višji kakovosti. Ta standard „preprostega popravila“ bo na voljo serviserjem po vsej EU, ki se želijo zavezati minimalnim standardom kakovosti, na primer na podlagi življenjske dobe ali razpoložljivosti izdelkov.

Predlog Komisije morata sprejeti Evropski parlament in Svet.

Več…

Evropska fundacija Linux želi skupaj z industrijskimi in neprofitnimi organizacijami razviti tehnologijo za interoperabilne, večnamenske digitalne denarnice.

Linux Foundation je pred nekaj tedni uradno naznanila že pred časom napovedano ustanovitev Open Wallet Foundation (OWF) za evropski trg. Cilj projekta, v katerem poleg Linux Foundation sodelujejo tudi številna podjetja in neprofitne organizacije, je razviti odprtokodno tehnologijo za aplikacije digitalnih denarnic, s katerimi bi ljudje v prihodnosti lahko opravljali plačila, dokazovali svojo identiteto in deponirali poverilnice, kot so dokazila o zaposlitvi, certifikati, kreditna sposobnost, elektronske ključe ali kartice zdravstvenega zavarovanja.

Open Wallet Foundation (OWF) kot taka ne želi sama razvijati denarnice, prav tako ne namerava razvijati novih tehničnih standardov. Njena naloga bo bolj koordinacijska s ciljem zagotavljanja interoperabilnosti s pomembnimi nadnacionalnimi projekti, kot je recimo Evropska denarnica za digitalno identiteto, izdelava in ponudba različnih denarnic, ki bodo ustrezale dogovorjenim standardom, pa bo prepuščena organizacijam, ki sodelujejo v projektu. Te bodo lahko svoje rešitve ponujale kot odprtokodno ali lastniško programsko opremo, morale pa bodo ustrezati pogojem interoperabilnosti z obstoječimi rešitvami na trgu.

»Denarnice so ključna infrastruktura za plačila, dokazovanje identitete in varen dostop«, meni ustanovitelj OWF Daniel Goldscheider. Odprtokodni projekti, ki jih skupaj razvijajo profitna podjetja in neprofitne organizacije, bi lahko služili kot model tudi za druge infrastrukturne projekte  digitalnie družbe in bi koristili vsem. »Odprtokodno jedro digitalne delavnice je v svoji osnovi podobno odprtokodnemu jedru spletnih brskalnikov, kar pomeni, da lahko vsakdo razvije digitalno denarnico, ki deluje z drugimi, vendar uporabnikom omogoča svobodno upravljanje in deljenje svoje identitete in preverljivih poverilnic, kadar, kjer in s kom želijo in glede na svoje potrebe.«

Izvršna direktorica Fundacije Linux Gabriele Columbro je poudarila tudi pomembnost evropskega okolja. Po njenem mnenju ima EU vodilno vlogo na področju varstva podatkov in potrošnikov, OWF bi lahko postala stabilen in pregleden povratni kanal med predpisi in regulirano tehnologijo.

Več…

ZeusCloud obljublja celovit univerzalen paket za varnost v oblaku… kmalu tudi za druga okolja, ne le Amazonov sistem AWS.

Cilj programske opreme ZeusCloud je, tako avtorji, zagotoviti čim bolj celovit pregled nad varnostjo okolij v oblaku. Razvijalci so odprtokodni projekt, ki naj bi »razmišljal kot napadalec«, pred nekaj dnevi objavili pod licenco Apache 2.0. Ta trenutek varnostna platforma pregleduje le okolja Amazon AWS, a avtorji obljubljajo, da bo že kratkem na voljo tudi za druge ponudnike.

ZeusCloud je doslej ponujal dokaj omejen nabor funkcij, kot je na primer preverjanje za napačnimi konfiguracijami, nadziranje običajnih poti napadov na podlagi identitete ter spremljanje skladnost lastne infrastrukture v oblaku s smernicami za varstvo podatkov, kot je DSGVO. Ta funkcionalnost naj bi se v kratkem razširila in rešitev bo ponujala tudi grafični prikaz topologije omrežja in dostopov pa tudi podrobnejše preglede ranljivosti.

Zamisel o ZeusCloudu je nastala zaradi pojava težav pri selitvah informacijskih sistemov iz lokalnih podatkovnih centrov v oblak, zaradi česar se  IT-infrastruktura vse bolj zapleta in podjetja izgubljajo pregled nad svojim informacijskim okoljem. Težavo običajno rešujejo z različnimi orodji za varnost v oblaku, ki pa so običajno zelo namenska oziroma so namenjena le določenim opravilom, kot je iskanje konfiguracijskih napak, upravljanje identitet ali ranljivosti. OpenZeus naj bi to spremenil in upravljavcem ponudil vsa potrebna orodja za naslavljanje ključnih varnostnih zahtev v oblaku.

Poleg že podprtih okolij AWS naj bi bilo orodje v skladu s časovnim načrtom v prihodnosti sposobno upravljati tudi ponudbe v oblaku drugih ponudnikov, ki prevladujejo na trgu, z infrastrukturami Azure in GCP. ZeusCloud je odprtokodno orodje z licenco Apache 2.0 in je na voljo za brezplačen prenos s spletišča Github.

Več…