Archive for september, 2021

Proti goljufanju v Protonu in Wineu

Mehanizmi zaščite pred goljufanjem v igrah na voljo tudi za Linux.

Včasih je veljalo, da je igranje iger nekaj, kar se v Linuxu pač ne počne. A zadnja leta se je ta »filozofija« kar krepko spremenila. Posebej odkar je izšel združljivostni način Proton, ki zna prenesti Microsofotv DirectX v Vulkan in je povzročil, da je ta trenutek v Linuxu mogoče igrati več kot 16.000 iger. Vse je šlo dobro dokler se niso spet pojavile težave – omenjene igre v Linuxu niso podpirale mehanizmov zaščite proti goljufanju (anti-cheat mechanisms), kar je pomenilo, da jih v Linuxu ni bilo mogoče igrati ali pa le v omejenem obsegu.

A rešitev se je k sreči hitro našla, saj je Epic, eden največjih založnikov iger, prenesel Easy Anti-cheat tudi v Proton in Wine. In ker je Epic eden največjih, bo Easy Anti-cheatu zagotovo hitro sledil tudi BattlEye in še kdo.

Več…

No Comments

GNOME 41 – naslednja generacija namizja v okolju Linux

Kaj bodo le pokazali čez pol leta, ko naj bi izšla naslednja različica?

Nova različica okolja GNOME, ki nosi oznako 41, je velik korak naprej tako za uporabnike kot razvijalce. Dolga leta je bil največji očitek grafičnim okoljem v Linuxu njihova zapletenost oziroma ergonomska neprivlačnost. Ker je bilo povsem jasno, da so bili očitki upravičeni, so se najrazličnejši razvijalci vrgli na delo. Nastalo je kar nekaj grafičnih okolij, med katerimi nosi GNOME prav posebno mesto, saj je v njem uporabniška prijaznost dosegla eno najvišjih ravni. Zato seveda ne preseneča veliko zanimanje za vsako nov različico. In Gnome 41 je nova različica… Kaj prinaša?

Novosti je kar nekaj. Uporabniki bodo recimo zelo veseli orodja za nameščanje aplikacij Software. Za, roko na srce, še vedno dokaj neinovativnim imenom se skriva prenovljen in (juhu!) pospešen iskalnik, ki omogoča izboljšano iskanje. Če v iskalnik vpišete recimo »photo«, boste v izbiri dobili GIMP… Zelo dobrodošlo je tudi izboljšano upravljanje porabe, pri katerem se prenosnik samo postavi v način manjše porabe, če gre baterija »h koncu«, v katerem načinu porabe bo deloval računalnik pri njihovem programu, pa si lahko izbirajo tudi razvijalci. Kar zadeva povezljivost je bolje podrto n Namizje kot storitev (Desktop-as-a-Service), ki preko Connections zdaj podpira tudi Virtual Network Computing (VNC) in Microsoftov Remote Desktop Protocol (RDP), oddaljena namizja pa je po novem mogoče zaganjati tudi celozaslonsko. Več novosti si lahko ogledate na tem naslovu.

Več…

No Comments

Bo Firefox zamenjal iskalnik?

Mozilla je pri majhnem številu uporabnikov brskalnika Firefox testno zamenjala privzeti iskalnik iz Googlovega v Microsoftov Bing. Se obeta sprememba?

Organizacija SUMO (SUpport.MOzilla.org) je pred nekaj dnevi sporočila, da je pri enem odstotku uporabnikov brskalnika Firefox pričela s testiranjem Microsoftovega Bing kot privzetega iskalnika. Raziskava, ki naj bi se končala do konca januarja, je uradno namenjena iskanju načinov »optimizacije izkušnje Firefoxa«.

Ali to pomeni, da se bo menjava res zgodila? Ni nujno. Lahko da gre le za varovalko v primeru, da se Mozilla in Google ne bosta mogla dogovoriti o podaljšanju pogodbe glede iskalnika. Ta se izteče prihodnje leto in čisto mogoče je, da Mozilla testira Bing »za vsak slučaj«.

Več…

No Comments

Odprta koda in BDP

Evropska komisija je včeraj objavila rezultate študije, ki analizira gospodarski vpliv odprtokodne programske in strojne opreme na evropsko gospodarstvo.

Na podlagi ocene so podjetja s sedežem v EU leta 2018 vložila približno milijardo evrov v odprtokodno programsko opremo, kar je prineslo pozitivne učinke za evropsko gospodarstvo v višini od 65 do 95 milijard evrov. Študija predvideva, da bi 10-odstotno povečanje sredstev za odprtokodno programsko opremo na letni ravni ustvarilo dodatnih 0,4 % do 0,6 % BDP ter več kot 600 novih IKT zagonskih podjetij v EU.

Študije primerov kažejo, da bi lahko javni sektor z nabavo odprtokodne programske opreme, namesto lastniške programske opreme, zmanjšal skupne stroške lastništva, preprečil vezanost na ponudnika in posledično povečal svojo digitalno avtonomijo. Študija obsega številna konkretna priporočila za doseganje digitalne avtonomije javnega sektorja, odprtost raziskav in inovacij za evropsko rast ter digitalizirano in notranje konkurenčno industrijo.

Dolgoročno se lahko izsledki študije uporabijo za krepitev odprtokodne dimenzije ter razvoj prihodnjih politik na področju programske in strojne opreme za industrijo EU. 

Prav tako ima Evropska komisija od oktobra lani svojo strategijo za odprtokodno programsko opremo 2020–2023, ki še dodatno spodbuja preobrazbeni, inovativni in sodelovalni potencial odprte kode v luči doseganja ciljev krovne digitalne strategije Evropske komisije ter prispeva k programu digitalna Evropa.

Strategija Komisije namenja poseben poudarek izmenjavi in ponovni uporabi programskih rešitev in znanj ter večji uporabi odprte kode v informacijskih tehnologijah in na drugih strateških področjih.

Več…

No Comments