Microsoft je potrdil, da ne bo uvedel napovedane nove politike, ki bi razvijalcem dejansko prepovedala prodajo odprtokodne programske opreme v trgovini z aplikacijami Windows.

V razdelku 10.8.7 dokumenta Microsoft Store Policies, ki je bil posodobljen sredi junija in naj bi začel veljati v soboto 16. julija, je bilo navedeno, da razvijalci ne smejo »… odprtokodne ali druge programske opreme, ki je sicer na splošno na voljo brezplačno ne smejo izkoriščati za kovanje dobička ali postavljati nerazumno visokih cen glede na lastnosti in funkcionalnosti, ki jih zagotavlja njihov izdelek«.

Čeprav se je zdelo, da je bil namen nove politike preprečiti razvijalcem, da bi služili s trdim delom drugih oziroma odprtokodne skupnosti, je besedilo v takratni obliki razvijalcem in lastnikom intelektualne lastnine v bistvu preprečevalo prodajo svoje programske opreme. Kritike odločitve so zalegle, saj je Microsoft najprej sporočil, da bo odložil izvajanje dokler natančno ne pojasni, kakšni so njegovi nameni, nato pa izdal posodobljeno različico pravil, v kateri je odstranil vse omembe odprtokodne programske opreme, v poglavju 11.2 pa navedel povezavo, preko katere lahko razvijalci in podjetja prijavijo kršitve intelektualne lastnine.

Več…

Na GitHubu obstaja zanimiv repozitorij oziroma skladišče, v katerem je zbrana izvorna koda cele vrste starih iger v različnih programskih jezikih.

Računalniške igre iz zgodnjih sedemdesetih verjetno niso nekaj, kar bi zanimalo veliko uporabnikov, so pa lahko še kako zanimive za programerje, posebej tiste, ki so v svetu programiranje še bolj sveži. Če sodite mednje ali pa ste le radovedni, potem na GitHubu vsekakor obiščite rubriko Basic Computer Games. In kaj je v njej?

To, da nudi blizu 100 različnih računalniških igric iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja niti ni tako pomembno, bolj zanimivo je, da so te igre prevedene v različne sodobne programske jezike, kot so Java, JavaScript, Pearl, Python, Ruby, Visual Basic, C# in še katerega. Pri celotni stvari gre za zelo osnovne igrice, ki jih v sodobnem svetu večina ljudi ne bi igrala, a igranje niti ni namen projekta. Ideja je namenjena primerjavi kode v različnih programskih jezikih, s čemer se uporabnik lahko nauči, kako izvesti določene rešitve v različnih programskih jezikih. Koristno…

Več…

Evropske politične stranke so se zedinile glede paketa digitalnih storitev (DSP), svežnja zakonodaje, ki bo podjetja, kot so Apple, Google, Facebook in Amazon, prisilil, da prilagodijo svoje prakse.

Sveženj zakonodaje je sestavljen iz dveh delov: zakona o digitalnih trgih in zakona o digitalnih storitvah. Zakonodaja je bila predlagana leta 2020, zdaj pa jo je sprejela Evropska komisija z namenom oblikovanja celovitega pravilnika za tehnološka podjetja, ki bo ohranil zasebnost in izbiro na trgu. Sveženj o digitalnih storitvah bo za podjetja, ki jim je namenjen, pomenil veliko regulativnega nadzora.

Zakon o digitalnih trgih (Digital Markets Act – DMA) ureja podjetja, ki upravljajo »osnovne storitve platform«, kot so trgovine z aplikacijami, iskalniki in druge. Majhnim podjetjem ne bo treba skrbeti za določbe zakona DMA, velikim tehnološkim podjetjem pa bo. Kaj označuje podjetje za ureditev DMA? Zakon o digitalnih trgih se bo nanašal predvsem na vratarje, tj. podjetja, ki ustvarjajo ozka grla med podjetji in potrošniki ter včasih celo nadzorujejo celotne ekosisteme, sestavljene iz različnih platformnih storitev, kot so spletne tržnice, operacijski sistemi, storitve v oblaku ali spletni iskalniki. Za te »vratarje« bo v zakonu opredeljena vrsta jasno opredeljenih obveznosti in prepovedi, določenih glede na najbolj nepoštene tržne prakse ali prakse, ki ustvarjajo ali krepijo ovire za druga podjetja, pri čemer je krovni cilj zagotoviti tekmovalnost digitalnih storitev, ki jih ponujajo ti »vratarji«.

Zakon o digitalnih storitvah (Digital Services Act – DSA)določa prva celovita pravila za spletne platforme, ki jih vsi uporabljamo v vsakdanjem življenju. Z novimi pravili, ki se bodo uporabljala po vsej EU, bo digitalni prostor varnejši, bolj odprt in zasnovan na spoštovanju temeljnih pravic. Zakon bo ponovno uravnotežil pravice in odgovornosti uporabnikov, spletnih posrednikov, med drugim tudi spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, ter javnih organov. Zakon o digitalnih storitvah »…vsebuje obveznosti potrebne skrbnosti na ravni EU, ki se bodo uporabljale za vse digitalne storitve, ki potrošnike povezujejo z blagom, storitvami ali vsebinami, vključno z novimi postopki za hitrejše odstranjevanje nezakonitih vsebin in celovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu…«, je zapisano v izjavi za javnost.

In kaj vse bo naslavljal Zakon o digitalnih storitvah? Vseboval bo ukrepe za boj proti nezakonitemu blagu, storitvam ali vsebinam na spletu, kot so recimo mehanizem, s katerim lahko uporabniki brez težav označijo tovrstne vsebine, platforme pa sodelujejo s tako imenovanimi »zaupanja vrednimi prijavitelji«, določene bodo nove obveznosti glede sledljivosti poslovnih uporabnikov na spletnih tržnicah, definirani bodo novi ukrepi za krepitev vloge uporabnikov in civilne družbe, med katerimi so tudi recimo možnost izpodbijanja odločitev platform o moderiranju vsebin in uveljavljanja pravnih sredstev preko mehanizma za izvensodno reševanje sporov ali sodnega varstva, zagotavljanje dostopa preverjenim raziskovalcem do ključnih podatkov največjih platform in zagotavljanje dostopa nevladnim organizacijam v zvezi z dostopom do javnih podatkov in s ciljem zagotavljanja boljšega vpogleda v razvoj spletnih tveganj, določeni bodo ukrepi za preglednost spletnih platform v zvezi z različnimi vprašanji, med drugim glede algoritmov, ki se uporabljajo za priporočanje vsebine ali izdelkov uporabnikom in še kaj.

Novi zakoni EU pa ne bodo le črke na papirju ampak bodo imeli tudi »zobe«. »Vratarjem«, ki bodo kršili zakon DMA, se lahko izreče globa v višini od 4 do 20 odstotkov svetovnih letnih prihodkov podjetja, kršitve DSA pa se bodo lahko kaznovale z globami v višini do šest odstotkov letnih prihodkov. Zakon o digitalnih trgih (DMA) se bo začel izvajati v šestih mesecih, zakon o digitalnih storitvah (DSA) pa bo pričel veljati 1. januarja 2024.

Več…

Nova različica po dolgem času prinaša kar nekaj novosti in izboljšav.

Thundebird je zagotovo najbolj znan odprtokoden brezplačen program za delo z elektronsko pošto. Komur spletna pošta ni dovolj, noče pa kupiti pisarniškega paketa ali komercialnega namenskega programa, bo z veliko verjetnostjo uporabljal prav Thunderbird. Nudi namreč precej več od programa za elektronsko pošto, ki je del Windows, več ali manj vse, kar nudi recimo Outlook, vključno s koledarjem in opomnikom, a je brezplačen in ni del pisarniškega paketa.

Po precej dolgem zatišju je program zdaj le dobil malce resnejšo novo različico. Nosi oznako Thunderbird 102, prinaša pa kar nekaj novosti in izboljšav. Na levi strani zaslona je dobil vrstico hitrega dostopa, preko katere je mogoče hitro dostopati do stikov, opomnikov in podobnega, do različnih opravil pa so dodane tudi bližnjice (Alt+F1 za pošto, Alt+F2 za stike, Alt+F3 za koledar, Alt+F4 za opravila in Alt+F5 za klepet). Predelana in uporabniku bilj prijazen je adresar, prikaz zaglavij sporočil je poljubno nastavljiv, mape je po novem mogoče obarvati, izboljšano je uvažanje in izvažanje sporočil, stikov in drugih nastavitev, podprtih je več slovarjev hkrati in še kaj se najde… Seznam vseh sprememb in izboljšav lahko najdete na tem naslovu.

Več…