Arhiv oktober, 2018

Microsoft brani odprto kodo

Microsoft je s pridružitvijo organizaciji Open Invention Network (OIN) posredno »odprl« kar okoli 60.000 svojih patentov in se s tem odpovedal nekaj milijardam dolarjev.

Open Invention Network (OIN) je skupina, katere namen je varovati Linux pred tožbami v zvezi z intelektualno lastnino. Skupina ima v lasti več kot 1000 patentov, vanjo pa je vključenih preko 2500 podjetij, med katerimi so tudi SUSE, Google, IBM in Red Hat.

Sedaj se je tej druščini priključil tudi Microsoft in nastala je dokaj zanimiva situacija. Eno od pravil OIN je namreč tudi navzkrižno licenciranje patentov z drugimi članicami, kar v praksi pomeni, da je Microsoft drugim članicam odprl kar okoli 60.000 patentov, vključno s tistimi, ki se nanašajo recimo na Android. To v praksi med drugim seveda pomeni tudi precejšen upad prihodka, ki so jih v Redmondu dobivali na račun teh patentov. Za ilustracijo je zgovoren podatek, da je Microsoft že leta 2014 na račun svojih patentov na področju Androida zaslužil 3,4 milijarde dolarjev, od katerih mu je samo Samsung plačal več kot milijardo.

Kaj se je zgodilo, da se je Microsoft v tako kratkem času prelevil iz največjega sovražnika v enega največjih podpornikov odprte kode? V Redmondu pravijo, da gre za spremembo filozofije poslovanja, ki se je začela že pred dvema letoma s projektom Azure IP Advantage Plan, ki je namenjen varovanju uporabnikov pred tako imenovanimi patentni troli, torej podjetji in posamezniki, ki pridobijo pravice do uporabe nekega patenta in potem služijo bodisi z licenciranjem pravic bodisi s tožbami uporabnikov. Seveda poteza ne temelji na Microsoftovi »dobrodelnosti« ampak na poslovnem modelu, ki stoji za idejo. Pred kratkim smo že pisali o tem, da je več kot polovica strežnikov, ki tečejo na Microsoftovi platformi Azure, Linuxovih, zato ni čudno, da je postal ta nekaj, čemur se morajo resno posvetiti.

Več…

No Comments

Prihodnost odprte kode

Linux in odprtokodni poslovni model sta precej drugačna od tega, kar so načrtovali in upali njuni snovalci. A to ne pomeni, da model ni uspešen. Prav nasprotno.

Linux in odprtokodna programska oprema naj bi sčasoma iz strežniških voda prešla tudi na namizja in tam nadomestila tradicionalno licenčno programje, a se to, vsaj zaenkrat, ni zgodilo. Toda to še zdaleč ne pomeni, da je filozofija odprtega programja zatajila. Poleg tega, da je osvojil internet, je Linux najpogosteje uporabljana platforma računalništva v oblaku in interneta stvari, še bolj zanimiv del pa se je začel s pojavom mobilne telefonije in pametnih telefonov, kjer je sta Linux in odprtokodno licenciranje dominantna igralca na trgu. Poleg tega sta tudi osnova sistemov umetne inteligence in strojnega učenja, preko Chrome OS in Chromebookov ter možnosti zagona Androidnih aplikacij pa se obeta ponoven naskok na namizja, a tokrat iz »druge smeri«…

Več…

No Comments

Je čas za »novi internet«?

Izumitelj spleta, Tim Berners-Lee, je zagnal odprtokodni projekt, ki ga nekateri označujejo za »novi internet«. In kar zadeva varnost osebnih podatkov to tudi je…

Kraja osebnih podatkov je že nekaj let eden najbolj priljubljenih »športov« spletnih prevarantov. In kljub naporom vseh mogočih organizacij in podjetij gredo stvari na slabše. Na udaru so seveda predvsem socialna omrežja, saj je tam izplen zaradi velikega števila uporabnikov največji.

Za poizkus temu narediti konec se je odločil tudi slavni britanski informatik Tim Berners-Lee, možak, ki je zasnoval svetovni splet kot ga poznamo. Skupaj z ekipo ameriškega MIT je zagnal odprtokodni projekt Solid, ki na novo definira način obravnave osebnih podatkov v spletu tako, da ima uporabnik nad njimi popoln nadzor. Če se bo projekt Solid prijel, se osebni podatki ne bodo več shranjeni v vsaki storitvi (Facebook, YouTube, Twitter…) posebej ampak le enkrat in na enem samem mestu, ki si ga bo uporabnik izbral sam in ki ga bo mogoče poljubno spreminjati. Podatki se bodo hranili v nečem, kar so poimenovali »PODS«. Izraz bi lahko sicer prevedli in rekli, da gre za »stroke« ali »kapsule« in se v principu niti ne bi kaj dosti zmotili, a PODS je kratica za »personal online data stores« ali »osebni spletni podatkovni hranilniki«. Tile PODS-i so lahko torej shranjeni kjerkoli uporabnik želi, socialna omrežja pa lahko do njih dostopajo le, če jim uporabnik to dovoli in do vsebine, ki jo odobri. Pri tem je zanimivo tudi to, da je te »kapsule« mogoče tudi premikati, pri čemer infrastruktura to samodejno zazna in o tem obvesti vse »udeležence«.

Več…

No Comments