Archive for junij, 2021

ODF 1.3 je postal standard

OpenDocument Format 1.3 je nasledil različico 1.2 iz leta 2015, prinaša pa kar nekaj dobrodošlih novosti.

Neprofitna organizacija OASIS Open, ki se ukvarja z definiranjem in sprejemanjem standardov, vključno z odprtokodnimi, je potrdila OpenDocument Format 1.3 kot nov standard odprtokodnih dokumentov. Nova različica prinaša podporo digitalnemu podpisovanju dokumentov, šifriranje dokumentov XML, ki temelji na OpenPGP ter nekaj varnostnih izboljšav. Več podrobnosti lahko najdete na blogu The Document Foundation. ▪

No Comments

Podatki o ranljivosti na enem mestu

Google uvaja enotno zbirko podatkov o varnostnih ranljivostih odprtokodne programske opreme.

Poslovnež H. James Harrington je nekoč zapisal, da če nečesa ne morete izmeriti, tega ne morete razumeti, če ne morete razumeti, tega ne morete nadzorovati, če ne morete nadzorovati pa ne morete izboljšati. In res je tako. Google je njegovo opažanje vzel resno in predstavil nov način, kako izboljšati varnost odprtokodnih sistemov. Ideja je pravzaprav logična in ena tistih, pri katerih se vprašamo, zakaj tega nihče ni naredil že zdavnaj.

Ena od primarnih težav nadzora varnosti je v tem, da obstaja cela vrsta podatkovnih baz, v katerih se zbirajo podatki o ranljivosti sistemov, med njimi pa ni nobene pametne povezave. In ker povezav ni, je zalo težko ustvariti sistem sledenja odvisnostim in povezav med podatki o ranljivosti. Nekdo, ki si želi ustvariti celostno varnostno sliko, mora tako preiskati vsako teh baz posebej, kar zahteva veliko dela in časa. A je to potrebno narediti, saj je poznavanje težav osnova za spopadanje z njimi oziroma tisti »nekaj«, kar je potrebno najprej izmeriti, da bi se lahko razumelo, nadzorovalo in izboljšalo.

In kako se je težave lotil Google? Tako, da je združil delo, ki so ga vložili avtorji Open Source Vulnerabilities (OSV) database in OSS-Fuzz ter vse skupaj povezal v enotno »shemo«, ki ji je dodoal še podatke iz odprtokodnih ekosistemov, kot so Go, Rust, Python in DWF.

Več…

No Comments

Linux za začetnike

Je novincem bolj prijazen Linux Mint ali Ubuntu?

Linux Mint je distribucija Linuxa, o kateri se že nekaj časa kar veliko govori. Ker je njen uporabniški vmesnik zelo preprost in zelo primeren za tiste, ki so navajeni sistema Windows, saj mu je Mint po načinu dela precej podoben. In kako se obnese v primerjavi z Ubuntu?

Namizje – Kar zadeva uporabniški vmesnik je Mint za novince v Linuxu vsekakor bolj domač. Namizje oziroma namizni grafični vmesnik je na voljo v treh »okusih«, XFCE, MATE in Cinnamon, pri čemer najpogosteje uporabljan slednji, saj zelo spominja na Windows XP/Vista/7. Kaj pa Ubuntu? No, ja, ta še najbolj spominja na – Ubuntu…

Strojne zahteve – Druga prednost distribucije Mint je v zahtevah po strojni opremi – pri Mint so te precej bolj blage, tako da se sistem bolje obnese na starejših računalnikih, pri novejših pa neke opaznejše razlike ni.

Nameščeni programi – sicer nismo nek ljubitelji tako imenovanega »bloatwara«, kdo pa je, zato se lahko Mint na prvi pogled zdi malce prenapolnjen, a podrobnejši ogled pokaže, da gre za več ali manj osnovne programe in orodja, ki jih bomo res kdaj potrebovali. A če je Mint palce prepoln, je Ubuntu skoraj malce preveč prazen. Razen LibreOffice v njem ni skoraj ničesar, tako da na po namestitvi čaka še kar nekaj nameščanja. Kar za bolj izkušenega uporabnika ni slabo, saj bo v sistem dodal le to, kar res potrebuje.

Prilagajanje – Ubuntu sicer ponuja kar nekaj možnosti prilagajanja sistema lastnim željam, a je Mint pri tem vsekakor precej bolj radodaren.

Sistemske zahteve – pri sistemskih zahtevah je vedno križ, saj je težko oceniti uporabnost sistema pri minimalni konfiguraciji. Mint naj bi kolikor toliko solidno deloval že z dvojedrnim procesorjem, z 2 GB delovnega pomnilnika in 20 GB prostora na disku ter grafiko 1024 x 768, pri Ubuntu pa je ta meja postavljena višje, predvsem kar zadeva delovni pomnilnik (4 GB) in prostor na disku (25 GB).

Programiranje, igranje… – Mint in Ubuntu sta si pod pokrovom več ali manj zelo podobna, zato na tem področju med njima večjih razlik ni. Kar zadeva igranje je potrebno poskrbeti za najnovejše gonilnike Nvidia ali Mesa in to je to…

Kateri je torej začetnikom bolj prijazen? Na starejših računalnikih je to vsekakor Mint, na kolikor toliko novih pa izbira ni več tako očitna. Mintu resda v prid govori podobnost z Windows, a tudi dela z Ubuntu se človek hitro navadi in potem neke velike razlike ni.

Več [1], [2]

No Comments

Odprtokodna 2D-animacija

Enve je zanimiv odprtokodni program za izdelavo vektorskih in bitnih animacij.

Tudi za Linux je na voljo kar nekaj grafičnih orodij, od tistih za risane vektorskih risb, obdelavo bitnih slik pa do 3D-animacij. Eno boljk zanimivih tovrstnih orodij je tudi Enve, ki je namenjen izdelavi 2D-animacij, ki bodo naredile digitalne dokumente bolj zanimive.

Enve je na voljo pod licenco GPL 3, dobiti ga je mogoče za Windows, MacOS in Linux, njegova uporaba pa je zanimivo preprosta. Animacije se izdelujejo s pomočjo časovne osi (timeline), program podpira različne vektorske objekte (krivulje, elipse, pravokotniki, besedila, čopiči…), znotraj enega projekta je mogoče imeti več »scen«, v animacijo je mogoče uvoziti slike, zvok in tudi video in še kaj. Kako je zadeva videti v akciji, si lahko ogledate v spodnjem videu. Vredno preizkusa…

Več…

No Comments