Archive for marec, 2020

Kako razširiti kapacitete?

Italijanski arhitekti z idejo, kako razširiti bolnišnice – tudi arhitektura je lahko odprtokodna.

Bolnišnice po skoraj vsem svetu imajo težave s tem, kako oziroma kam namestiti vse paciente s koronavirusom, ki so potrebni bolnišnične obravnave. Italijanska arhitekta Carlo Ratti in Italo Rota sta zato razvila modularni sistem, ki ga je mogoče hitro postaviti in več ali manj poljubno nadgrajevati in širiti.

Imenuje se Cura, sestavljajo pa ga tovorni kontejnerji in povezovalni hodniki. V posameznem kontejnerju je prostora za dva pacienta, sistem pa je narejen tako, da ga je mogoče »priključiti« k obstoječim stavbam, pa tudi poljubno razvejati, če se za to pojavijo potrebe.

Ideja je vsekakor zanimiva, a na žalost za tokratno epidemijo verjetno prepozna. Je pa odprtokodna tako da avtorji zanjo ne zahtevajo avtorskih ali kakršnihkoli drugih pravic, tako da se izdelave lahko loti kdorkoli.

Več…


No Comments

Chrome in Edge "na pavzi"

Razvijalci spletnih brskalnikov so eni bolj obremenjenih programerjev, saj se morajo hitro odzivati na varnostne luknje, nestabilnosti, odpravljati hrošče, in podobne težave, hkrati pa razvijati nove funkcije in različice. In to zahteva veliko dela in veliko ljudi. Ti pa so v zadnjih tednih… no, ja, saj veste.

Da bi nekoliko zmanjšali »pressing« na te ljudi, se je Google pred nekaj dnevi odločil, da do nadaljnjega ne bo izdajal nadgradenj brskalnika Chrome in operacijskega sistema Chrome OS, vse, kar bodo delali, je krpanje morebitnih manjših varnostnih lukenj. Dva dni kasneje je podobno sporočilo izdal tudi Microsoft, ki je za nekaj časa dal na hladno nadgradnje svojega novega na Chromiumu temelječega brskalnika Edge, bodo pa, enako kot Google, skrbeli za odpravljanje varnostnih težav. Torej – Chroma 81 in Edgea 81 ne gre tako hitro pričakovati…

Več: GoogleMicrosoft

No Comments

Tudi glasbena industrija je vedno bolj odprtokodna

Odprtokodna filozofija pušča vedno večji pečat tudi med glasbenimi ustvarjalci. Vedno več jih na primer izdeluje inštrumente in programsko opremo po meri, nato pa načrte in morebitno programsko kodo objavi v obliki odprtokodnega projekta ali pa jih kako drugače deli z drugimi in jim s tem omogoči brezplačno izdelavo in uporabo teh izdelkov za nekomercialno uporabo.

»Odprtokodni projekti se v majhnem obsegu med glasbenimi akademiki dogajajo že dolgo, v zadnjih letih pa to postaja prevladujoči trend," pravi Ajay Kapur, profesor in direktor oddelka za glasbene tehnologije na kalifornijskem inštitutu za umetnost (CalArts ), ki opozarja na novo gibanje elektronskih umetnikov, ki si svoja imena ne ustvarjajo več s pomočjo založb ampak preko družbenih medijev.

Več: Forbes

No Comments

Združujeta se FreeNAS in TrueNAS

FreeNAS, odprtokodni operacijski sistem za naprave NAS, se združuje s svojim komercialnim bratom TrueNAS.

Podjetje iXsystems, ki stoji za razvojem obeh različic, je napovedalo, da ju bo združilo pod imenom TrueNAS. Trenutni različici FreeNAS 11.3 in TrueNAS 11.3 si delita okoli 95 odstotkov kode, tako da je združitev smiselna in različica 12.0 bo tako nosila enotno ime TrueNAS.

Seveda se mnogi sprašujejo ali bo nova različica odprtokodna in brezplačna ali plačljiva. Glede tega se kaj dosti ne bo spremenilo, saj bo spremenilo le ime, različici pa ostaneta, s tem da se bosta imenovali TrueNAS CORE, ki bo odprtokodna oziroma to, kar je bil do sedaj FreeNAS in TrueNAS Enterprise, ki bo plačljiv bo vključeval poslovno podporo in upravljanje.

CORE je kratica za Community Supported, Open Source, Rapid Development, and Early availability, že ime samo pa daje vedeti, kaj lahko pričakujemo od odprtokodne različice, ki temelji na brezplačnem in odprtokodnem FreeBSD.

TrueNAS 12.0 bo na voljo od 11. marca naprej, najpomembnejša novost pa je možnost kombiniranja diskov SSD in HDD, podrobnosti pa najdete na tem naslovu.

Več…

No Comments

Odprtokodnih je med 80 in 90 odstotki vseh programov

Red Hat je pred kratkim poročal o tem, da je odprtokodnih programov v poslovnem svetu več kot lastniških. A odstotek, ki so ga navedli, je malce preskromen. Raziskava iz leta 2016 govori o tem, da je odprtokodne med 80 in 90 odstotki vse programske opreme na svetu. Od kod ta podatek?

Iz česa pa je sestavljena programska oprema, pa naj gre v končnem izdelku za odprtokodno ali lastniško? Iz programskih komponent, modulov oziroma podprogramov, ki pa so v veliki večini – odprtokodni. Dober primer so recimo moduli JavaScript, kot na primer Async, Inherits, Isarray, ki jih programerji zelo pogosto uporabljajo, veliko pa jih je tudi zunaj tega okolja – Commons-codec, ttpcomponents-core, Logback-core… Če upoštevamo te komponente, ki jih je dobesedno na tisoče, se tako visok odstotek ne zdi nič več nenavaden…

Več…

No Comments