Odprta platforma za umetno inteligenco Hugging Face začenja svoj naslednji ambiciozni projekt: odprto okolje za robotiko.

Razvil ga bo znanstvenik Remi Cadene, kot je sporočil prek X (prej Twitter). Cadene je pred tem delal pri Tesli pri razvoju avtopilota in humanoidnega vsestranskega robota Optimus. Njegovo znanstveno delo se osredotoča na mehanizme, na katerih temelji inteligenca, in zlasti na reprodukcijo človeškega vedenja s pomočjo umetnih nevronskih mrež. V ta namen raziskuje nove arhitekture, metode učenja, teoretične okvire in zlasti pristope za razlago rezultatov in procesov odločanja sistemov umetne inteligence.

Podjetje Hugging Face je že razpisalo novo delovno mesto za nov projekt: iščejo inženirje robotike, ki bodo razvili poceni robotski sistem na podlagi odprte kode in globokega učenja. Njihove naloge bodo vključevale razvoj algoritmov za načrtovanje in nadzor gibanja ter zaznavanje in navigacijo.

Od svoje ustanovitve leta 2016 je Huggingface postal platforma par excellence za razvoj, izmenjavo in primerjalno analizo odprtih sistemov strojnega učenja. Infrastrukturo upravlja istoimensko francosko-ameriško podjetje. Pomembna storitev je knjižnica Transformers, ki uporabnikom sistema Huggingface zagotavlja odprtokodne implementacije modelov za slikovne, besedilne in zvočne naloge. Leta 2021 je podjetje Huggingface sprožilo pobudo BigScience za razvoj odprtokodnega modela LLM (Large Language Model) kot protiuteži lastniškim jezikovnim umetnim inteligencam podjetij OpenAI, Meta in Google. Leto pozneje je mreža neodvisnih raziskovalcev in manjših podjetij predstavila model BLOOM s 176 milijardami parametrov.

S svojim načrtovanim projektom robotike je podjetje Hugging Face naredilo logičen naslednji korak. Strojno usposobljeni sistemi namreč postajajo vse bolj multimodalni, kar pomeni, da hkrati obdelujejo vse več vrst vhodnih podatkov in jih prikazujejo na različne načine. Trenutno večinoma združujejo slike in besedilo, vendar se v usposabljanje multimodalnih modelov vse pogosteje vključujejo tudi avdio, video in senzorski podatki. Osrednji gradniki multimodalnih umetnih inteligenc so veliki jezikovni modeli, kot sta GPT ali LLaMA, saj so že ponotranjili precej obsežno znanje o svetu in ga pogosto znajo presenetljivo dobro uporabiti. Zato se z modeli LLMA vse pogosteje eksperimentira v robotiki, na primer za prevajanje kratkih navodil uporabnikov v podrobne zaporedne načrte za robote.

Več…

Poslovni uporabniki operacijskega sistema Ubuntu lahko za dve dodatni leti podaljšajo podporo za različice LTS in to od 14.04 naprej.

Canonical zdaj ponuja dvanajstletno podporo za Ubuntu kot plačljivo razširitev licenc Pro. Ponudba je namenjena različicam LTS (Long Term Support) operacijskega sistema Linux, ki so standardno podprte pet let, kot del Ubuntu Pro pa deset let. Podjetja lahko zdaj prejmejo dve dodatni leti.

Poteza ni naključna: podpora za Ubuntu 14.04 LTS se bo končala ta mesec, uporabniki Ubuntu Pro pa jo bodo po želji lahko podaljšali, enako pa velja tudi za vse naslednje različice.

In kaj vključuje dodatna podpora? Pomembne varnostne posodobitve paketov iz glavnega in univerzalnega skladišča, ki vključujejo CVE z oznakami kritična, visoka in srednja, na voljo pa je tudi podpora Canonical Support po telefonu in prek kuponov (tickets).

Toda zakaj bi Canonical svoje stranke spodbujal, da še naprej uporabljajo tako star operacijski sistem, kot je Ubuntu 14.04? V napovedi omenjene novosti je izrecno poudarjeno, da sta dodatni dve leti namenjeni predvsem zagotavljanju varnosti v času tranzicije oziroma nadgradnje sistema in programske opreme.

Več…

Če si želite sami izdelati svojo miško, potrebujete Arduino Pro Micro, možnost 3D-tiskanja ohišja in tale odprtokodni projekt.

Maker Ben je na svojem kanalu na YouTubu posnel potek dela od glinenega modela do končne miške.

Tehnično miška temelji na Arduinu Pro Micro, ki je povezan z laserskim senzorjem gibanja PMK3389IS-T3QU podjetja PIXART in rotacijskim kodirnikom PEC12R-4220F-S0024 podjetja Bourns. Gumbi za miško so bili izvedeni z mehanskimi nizkoprofilnimi gumbi za tipkovnico – skupaj jih je šest, po dva na gumb za miško in dva za palec na strani. Vrtljivi pretvornik zagotavlja kolesce za miško na strani za palec.

Ohišje je natisnjeno v 3D: ohišje je bilo izdelano tako, da je bil najprej iz gline oblikovan model, ki se popolnoma prilega roki. Ta model je bil nato fotografiran z vseh strani in pretvorjen v 3D-model z odprtokodno programsko opremo Meshroom, rezultat dodatno obdelal v programu Fusion360 in na koncu natisnjen.

Koda in datoteke Gerber so na voljo na strani projekta na GitHubu, prav tako je na voljo celoten seznam komponent. Vsi, ki si želite oblikovati svoje ohišje ali 3D-skenirati, boste na njej našli vse, kar potrebujejo za začetek.

Več…

Grok, klepetalni robot, ki ga pripravlja podjetje xAI Elona Muska, bo postal odprtokoden in že ta teden na voljo brezplačno.

Elon Musk je na konferenci X napovedal, da želi njegovo podjetje xAI, ki se ukvarja z umetno inteligenco, ta teden dati na voljo odprtokodno programsko opremo Grok. Grok je klepetalni robot, ki naj bi bil manj politično pristranski kot drugi modeli umetne inteligence, recimo ChatGPT. Kaj to konkretno pomeni, je precej nejasno, lahko pa domnevamo, da bo vseboval manj varoval in ovir, to pa lahko pomeni lažje ustvarjanje ponaredkov v slogu fotografij volilnih delavcev, ki mečejo glasovnice v koš, Joeja Bidena v bolnišnici in podobnih. Grok bi lahko bil sprva manj previden pri takšnih vsebinah.

To, da je Musk prav zdaj objavil svojo namero, da bo Grok postal odprtokoden, seveda ni nobeno naključje ampak del spora s podjetjem OpenAI, katerega soustanovitelj je bil pred približno desetimi leti. Podjetje je nekaj let kasneje zapustil, saj mu. kot je zdaj mogoče prebrati v objavljenih elektronskih sporočilih iz tistega časa, ni uspelo uveljaviti izključnega nadzora nad razvojem modelov umetne inteligence kot del podjetja Tesla. Menil je, da ni drugega načina, da bi postal dovolj velik, da bi lahko tekmoval z Googlom.  A zamere proti OpenAI so očitno še vedno prisotne, saj je Musk podjetje zdaj obtožil, da ni več odprto in da se oddaljuje od svojega prvotnega poslanstva.

OpenAI v odgovoru trdi, da se je Musk strinjal, ko so se odločili, da bodo »manj odprti«. »Raziskave in rezultati raziskav morajo ostati tajni«, je zapisal soustanovitelj Ilya Sutskever. »Z razvojem umetne inteligence bo vedno bolj smiselno, da smo manj odprti. 'Odprto' v besedi OpenAI namreč pomeni, da bi morali vsi imeti koristi od sadov umetne inteligence, za znanost, ki stoji za tem, pa je čisto v redu, če je ne delimo…«

Izdaja orodja Grok bi lahko pripomogla k zanimanju za tehnologijo umetne inteligence družbe xAI, ki je bilo doslej dokaj skromno. Podobno se je pred časom odločila Meta s svojim modelom umetne inteligence Llama 2, ki je med tem pridobila kar nekaj zanimanja med razvijalci.

Kakorkoli že, je Muskova poteza, da objavi Grok kot odprto kodo, sprožila nove razprave o prednostih in tveganjih, ki jih prinaša omogočanje dostopa do naprednih modelov umetne inteligence vsakomur. Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko objava modelov umetne inteligence poveča preglednost in zanesljivost, drugi pa izražajo zaskrbljenost zaradi morebitnih nevarnosti neomejenega dostopa do zmogljive tehnologije umetne inteligence. ▪