Archive for september, 2019

Firefoxovo zasebno omrežje

Firefox Private Network je eksperimentalni projekt ne le kar zadeva tehnologijo ampak tudi ustvarjenje dohodka.

Kaj počne dodatek pove več ali manj že ime – ko ga uporabnik vključi, se aktivnosti brskanja šifrirajo in preusmerijo preko varnega namestniškega strežnika (proxy). Slednjega upravlja nemški Cloudflare, ki, tudi zaradi svoje globalne prisotnosti, zagotavlja hitre in zanesljive povezave. Uporaba Firefoxovega zasebnega omrežja je izredno preprosta – ko se uporabnik želi zaščiti pred omrežnim prisluškovanjem, invazivnim oglaševanjem, sledilniki in podobnimi stvarmi, sta dovolj le dva klika.

Je Firefoxovo zasebno omrežje Mozilina različica navideznega zasebnega omrežja (VPN)? Ne, in Mozilla se trudi, da ga ne imenuje tako. Najbolj očitna razlika je v tem, da omrežje lahko uporablja le Firefox, druge aplikacije, ki uporabljajo internet, pa ne. Omrežje tudi ni uporabno za »ponarejanje« lokacije in ga ni mogoče uporabiti za skrivanje geolokacije.

Firefoxovo zasebno omrežje torej ne nudi celostne zaščite kot jo nudi VPN, a za veliko uporabnikov je že zaščita brskalnika dovolj. Veliko vprašanje pa je ali je ta za to pripravljen tudi plačati. Trg navideznih zasebnih omrežij naj bi ta trenutek bil vreden okoli 20 milijard dolarjev, kar ni malo in za podjetje, kot je Mozilla, je vsekakor dovolj prostora, da pristavi svoj lonček. Posebej zato, ker je Firefox dobro prepoznavna blagovna znamka, Mozilla pa med podjetji, ki jim uporabniki precej zaupajo, kar je na področju varnosti vsekakor dobra lastnost. In če bi od teh uporabnikov lahko izvabili kak dolar ali dva mesečno, bi se to vsekakor poznalo. 260 milijonov uporabnikov Firefoxa ni malo…

Firefox Private Network je trenutno v fazi beta-testiranja v ZDA, v prihodnjih mesecih pa bo na voljo tudi drugod.

Ideja ni slaba in če bo cena res evro ali dva, kot se govori, tega tudi vredna.

Vir: Mozilla

No Comments

Nextcloud – Evropa se de-amerikanizira

Vse več evropskih vlad vse resneje jemlje digitalno suverenost in tuje rešitve računalništva v oblaku nadomešča z evropskimi.

Države in njihova gospodarstva temeljijo na podatkih in delu z njimi. In ker so ti tako pomembni je pravzaprav nerazumljivo, da se tako evropska podjetja kot države kar zadeva podatkovno infrastrukturo odločajo več ali manj za ameriške ponudnike, kot so Amazon, Microsoft in Google.

Je to strateško pametna odločitev? Seveda ne. Ameriško nasprotovanje in »jamranje« okoli Splošne uredbe EU o varovanju podatkov (GDPR) in francoske uvedbe tako imenovanega »digitalnega davka«, še bolj pa ameriški CLOUD Act (Clarifying Lawful Overseas Use of Data Act), ki zapoveduje ameriškim ponudnikom storitev v oblaku, da morajo na zahtevo oblasti omogočiti dostop do uporabnikovih podatkov tudi če ti niso shranjeni na ozemlju ZDA, so znak, da se bo treba otresti ameriškega de-facto monopola.

Zato se vse več evropskih držav oziroma njihovih ministrstev in agencij odloča za prehod na rešitve, ki jih ponuja nemško podjetje Nextcloud. Rešitev naj bi tako v kratkem uporabili nemška in švedska vlada, francosko notranje ministrstvo in še kdo.

Več…

No Comments

Končno odprt tudi exFAT

Microsoft bo datotečni sistem exFAT prenesel tudi v Linux.

Uporabniki Linuxa so že dolga leta jezni na Microsoft zaradi njihovega datotečnega sistema exFAT, ki so ga v Remondu leta 2006 kot nadomestek oziroma nadgradnjo sistema FAT32. Bistvena razlika med njima je ta, da »navadni« FAT32 omogoča največjo velikost datoteke do 4 GB, pri exFAT pa omejitev glede velikosti datoteke ali particije pravzaprav ni. To je sicer odlično, saj kak video kaj hitro preseže to velikost, težava pa je v tem, da je Microsoft zadevo zaščitil, jo zaračunaval in tako naredil neuporabno za uporabnike Linuxa. In ker je bil exFAT vedno pogosteje uporabljen na karticah SD, ki se uporabljajo v telefonih, kamerah in še kje, pa tudi pomnilniških ključkih, so imeli uporabniki Linuxa z njimi težave. Nekateri obvodi so sicer obstajali, a z njimi je pogosto bil križ.

No in potem so se zadeve obrnile. Microsoft je iz Linuxovega največjega sovražnika postal njegov največji privrženec. In seveda je bilo le vprašanje časa, kdaj bo exFAT odprl za uporabo v Linuxovemu jedru. In to se preko Open Invention Network (OIN), katerega član je tudi Microsoft, dogaja prav zdaj. Patenti, povezani z exFAT so od sedaj odprtokodni skupnosti na voljo brezplačno, tako da je verjetno vprašanje tednov ali mesecev, kdaj bo zadeva našla pot tudi v Linuxov o jedro in bo sistem kartice bral samodejno.

Več…

No Comments

IBM-ovo darilo ali zmaga odprte kode

Na prvi pogled novica, da je IBM »odprl« svojo tehnologijo, ki jo uporablja v svojih procesorjih Power, ne zdi zelo pomembna. A v resnici je prav nasprotno.

Gre za dejanje, ki bi že v bližnji prihodnosti lahko krepko spremenilo svetovni zemljevid dogajanja na področju tako strojne kot programske opreme. Zakaj? Arhitektura Power je zmogljiva procesorska arhitektura, uporabna od vgrajenih (embedded) naprav pa vse do superračunalnikov in na vseh mogočih področjih, od medicinske opreme do avtomobilske in vojaške opreme. In ker bo od sedaj naprej odprta, jo bodo lahko uporabljali prav vsi.

Od poteze bodo imeli koristi? IBM, Apple, Microsoft, proizvajalci naprav IoT (internet stvari), razširljivih strojnih rešitev v oblaku, kar pa Američane še najbolj skrbi, tudi kitajska podjetja ter »Rusija in drugi sov ražniki ZDA«. Kdo bo pa izgubil? Seznam je precej impresiven – Intel, Qualcomm, ARM, AMD, Samsung, RISC-V in seveda Trumpova administracija, ki se ji bo začelo krepko kolcati, ko bo dojela, kaj se dogaja.

Več…

No Comments