Google je odstranil kar 106 razširitev za Chrome, ki so vohunile za uporabniki.

Google nima varnostnih težav le v trgovini Play ampak očitno tudi v Chrome Web Store, torej trgovini, kjer ponuja razširitve za svoj brskalnik Chrome. V njej je bilo namreč vsaj 106 razširitev, ki so kar nekaj časa na tak ali drugačen način vohunile za uporabniki.

Vsega skupaj je »krivo« podjetje Awake Security, ki je tri mesece aktivno raziskovalo Chromove razširitve in našlo 111 zlonamernih, o čemer so maja letos obvestili tudi Google. Razširitve, ki bi lahko bile delo istega avtorja ali skupine, saj imajo zelo podobno grafično zasnovo, oznako različic in opis,  naj bi obveščale uporabnike o nevarnih spletnih straneh, izboljšale spletno iskanje ali pretvarjale med različnimi formati zapisa, v resnici pa so snemale zaslonske slike uporabnikovega zaslona, brale vsebino odložišča, zbiralne zgodovino spletnega brskanja, beležile pritiske tipk in tako kradle gesla, kradle identifikacijske piškotke in še kaj. Strokovnjaki omenjenega podjetja so ugotovili, da so razširitve ukradene podatke pošiljale na več kot 15.000 spletnih strani.

Več: Awake

Adobe je napovedal, da bo 31. decembra (do)končno pokopal svoj Flash.

Adobe Flash je orodje, ki je na smrtni postelji že celo večnost, a se njegov avtor nikakor ne more odločiti za evtanazijo. Mobilne različice so se odpovedali že leta 2012, leta 2017 so napovedali, da se bo enako zgodilo z namizno različico, kar pa bodo dejansko izvedli očitno šele konec letošnjega leta.

In zakaj je vse skupaj tako dolgo trajalo? Zato, ker je bil Flash dolga leta de facto standard za razvoj multimedijskih spletnih vsebin, vključno z aplikacijami, igrami in videom. Razvijalci so ga imeli radi, saj je nudil širok nabor možnosti, težava pa je bila v tem, da je bil sistemsko dokaj požrešen, še bolj težavne pa so bile ranljivosti, ki so morebitnim napadalcem omogočale… marsikaj. Adobe teh težav ni znal ustrezno rešiti, zato so se pričele pojavljati alternative v obliki HTML 5, CSS, JavaScripta in še česa, a se niso »prijele« čez noč in Flasha tudi niso čez noč nadomestile.

A so ga in zdaj je očitno tako daleč, da je tudi Adobe ugotovil, da je čas, ko je treba vtikač potegniti iz vtičnice. In to bo naredil 31. decembra, do takrat pa bo uporabnike obveščal, da naj ga odstranijo iz svojih naprav.

Več: Adobe

Robolinux, distribucija, ki jo imajo radi tisti, ki potrebujejo tudi Windows, je dobila novo različico 11.02.

Robolinux je ena tistih distribucij Linuxa, znotraj katere je mogoče na bolj preprost način, kot je to običajno, zagnati tudi operacijski sistem Windows . Sistemu so namreč dodana orodja, ki omogočajo preprosto namestitev Windows XP, 7 ali 10 s pomočjo Oraclovega VirtualBoxa.

Distribucija je sedaj doživela prenovo v obliki različice 11.02, ki je na voljo v treh različicah oziroma s tremi različnimi namiznimi okolji – Cinnamon, MATE 3D in Xfce, dodana po so tudi orodja, kot so VLC, Audacious, Firefox, Thunderbird, odjemalec torrentov Deluge, Simple Screen Recorder, Stealth VM, C Drive to VM in še kaj. Nadgradnja še vedno temelji na Ubuntu 18.04, saj naj bi v mesec dni stari različici 20.04 LTS bilo še preveč nestabilnosti, je pa nadgrajeno jedro, ki je sedaj 5.3.

Poleg nadgrajenih in izboljšanih orodij za virtualizacijo prinaša Robolinux 11.02 še eno zanimivo nadgradnjo – UNTRACKER Series 11. Gre za funkcijo, ki vsakič, ko uporabnik na novo zažene računalnik, zamenja naslove MAC omrežnih naprav v njem in s tem uporabnik naredi popolnoma anonimnega in nesledljivega.

Več…

Bo odprt standard Universal Stylus Initiative (USI) uvedbo certifikacije končno zaživel?

Digitalna pisala, torej tisti »svinčniki«, s katerimi pišemo in rišemo po zaslonih prenosnikov, tablic in telefonov, si vsak proizvajalec »predstavlja« po svoje, zato med seboj niso združljiva. Pisala, ki ga za svoje izdelke proizvaja podjetje X, ni uporabno na napravah podjetja Y. In zato ima vsak svojega.

Da ne bi bilo več tako, je že pred petimi leti nastala Universal Stylus Initiative (USI), ki si je zadala za nalogo razviti univerzalen in odprt standard, ki bi omogočal navzkrižno uporabnost med napravami. Kot je to že v navadi, je vse skupaj potekalo izredno počasi. Različica standarda USI 1.0 je luč sveta ugledala eno leto po ustanovitvi iniciative, nato pa so pretekla še tri leta, da os na trg začele prihajati prve naprave. Zakaj toliko časa? Zato, ker ni bilo ustreznega certifikacijskega programa, oziroma organa, ki bi naprave testiral in potrdil, da ustrezajo standardom.

In tak program sedaj končno obstaja in proizvajalci bodo lahko svoja pisala poslali v testiranje in če bo to pokazalo, da ustrezajo standardu, bodo to lahko označili z logotipom USI. A uporaba odprtega standarda ne pomeni le to, da bodo uporabniki dobili pisala in naprave, ki jih bodo lahko navzkrižno uporabljali. Odprt standard pomeni tudi to, da bodo proizvajalci digitalnih pisal, telefonov, tablic prenosnikov in drugih naprav, lahko razvijali lastne naprave in se jim ne bo treba opirati na komponente (in plačevati licenc) »zaprtih« tehnologij, kot so Wacomove in Goodixove.

Kaj pa cena? Bo certifikacija vplivala na ceno? Bomo videli. Razvijalci jo bodo vsekakor morali plačati, ali bo ta cena »kompenzirana« s tem, da ne bo treba plačevati licenc za uporabo lastniških tehnologij, pa bomo še videli.

Več…

Lenovo je napovedal, da bodo od konca junija naprej vsi njegovi namizni računalniki ThinkStation in prenosniki ThinkPad P na voljo z operacijskimi sistemi Windows, Ubuntu LTS ali Red Hat Enterprise Linux.

Da razjasnimo – tudi sedaj uporabnikom nihče in nič ni branilo, da si namesto Windows namestijo kakšno od različic GNU/Linuxa, a to, da Lenovo ponuja omenjeni distribuciji tovarniško, pomeni, da bo za oba sistema na voljo tudi ustrezna podpora in da bodo naprave opremljene z ustreznimi gonilniki.

Hkrati z napovedjo podpore sistemoma Ubuntu in Red Hat je Lenovo napovedal tudi sprotno gonilniško podporo Linuxovemu jedru (upstream drivers), kar je pomembno za dolgoročno podporo omenjenima sistemoma, olajšalo pa bo tudi namestitev kakšne druge različice Linuxa.

To pa ni prvi Lenovo »izlet« v odprtokodne operacijske sisteme. V začetku letošnjega leta se je podjetje povezalo s Fedoro in ponudilo nekaj prenosnikov (Lenovo ThinkPad P53, ThinkPad P1 Gen 2) s tem prostim in odprtokodnim operacijskim sistemom, ki ga sponzorira Red Hat.

Več: Lenovo