Archive for januar, 2022

Da bo mogoče »tankati« kjerkoli

EVerest je odprtokodni vmesnik, namenjen univerzalizaciji polnilne infrastrukture električnih avtomobilov.

Kakorkoli obrnemo, električna vozila niso le modna muha ampak so naša prihodnost. A da bi lahko res zaživela, je potrebno rešiti še kar nekaj težav. Ena od njih je polnilna infrastruktura. Pri bencinskih dizelskih vozili smo se navadili, da imamo bencinske črpalke na skoraj vsakem koraku, na vseh pa je na voljo več ali manj enako gorivo, tako da je vseeno, kje »tankamo«. Pri električnih avtomobilih ni tako. Polnilnic je odločno premalo, pa še na teh ne morejo svojih vozil napolniti vsi vozniki. Zakaj? Ker polnilnice ne podpirajo vseh različnih standardov, ki jih uporabljajo različni proizvajalci električnih avtomobilov.

Rešitev je torej na dlani – razviti in implementirati je potrebno sistem, ki bi omogočal polnjenje električnih vozil ne glede na to, kateri proizvajalec ga je izdelal in na kateri polnilnici se vozilo polni (doma, javna polnilnica…). In to je potrebno narediti čim prej, saj se mnoge države pripravljajo na večja vlaganja v širitev polnilne infrastrukture.

Eden tistih, ki se je zadeve lotil, je Linux Foundation. Organizacija namerava v okviru projekta LF Energy razviti odprtokodno programsko opremo EVerest, ki bo »z digitalno abstrakcijo kompleksnosti različnih polnilnih standardov in načinov uporabe« omogočila, da bo električna vozila mogoče polniti na vseh polnilnih napravah. Cilj projekta je podpreti vse tri standarde ravni polnjenja električnih vozil (120 V, 240 V in hitro enosmerno polnjenje) ter odpraviti programsko nezdružjivost med vsemi petimi različnimi fizičnimi priključki (SAE J1772, CHAdeMO, Combined Charging System (CCS), Tesla Supercharger in ISO 15118 / Plug and Charge).

Projekt je zagnalo odprtokodno podjetje PIONIX GmbH, EVerest trenutno gostuje na GitHubu in je licenciran pod odprtokodno licenco Apache 2.0.

Več…

No Comments

Izšel je Wine 7.0

Program po novem podpira več grafičnih procesorjev, igranje iger na več zaslonih in še kaj.

Wine je brezplačen in odprtokoden program, ki znotraj Linuxa omogoča zagon programov, pisanih za okolja Windows, na voljo pa je tudi za okolja Android, MacOS in FreeBSD. Program je zaradi svoje uporabnosti eden tistih, ki jih uporabniki najzvesteje spremljajo in najbolj nestrpno čakajo nove različice. In pravkar je izšla ena takšnih – Wine 7.0.

Novosti in popravkov je v novi različici ogromno, najdete jih lahko na tem naslovu, na tem mestu pa samo nekaj poudarkov. Najbolj očitne spremembe so izboljšana in pospešena grafika, podpora različnim temam za tiste, ki daste nekaj tudi na estetiko, podpora več zaslonom med igranjem iger in programih, ki uporabljajo Direct3D, podprt je Direct3D na novejših grafičnih karticah, kot so AMD Radeon RX 5500M, 6800, 6800 XT in 6900 XT, AMD Van Gogh, Intel UHD 630 in NVIDIA GeForce GT 1030, veliko novosti pa je tudi »pod pokrovom«, torej takšnih, ki na prvi pogled niso vidne, pripomorejo pa k hitrejšemu in bolj zanesljivemu delovanju programa.

Več…

No Comments

Dogovor med Linux Mint in Mozillo

Dogovor bi lahko opisali kot »da bo vse tako, kot je nekdaj bilo«…

Razvojna skupina distribucije Linx Mint je sporočila, da je z Mozillo sklenila dogovor, »tehnične in komercialne narave«, nanaša pa se na brskalnik Firefox. Novost bo v tem, da je Firefox od pravkar izšle različice Linux Mint 20.3, v vseh ostalih pa od Firefoxa 96 naprej takšen, kot je v vseh drugih distribucijah in operacijskih sistemih.

Sliši se malce nenavadno, a je tako. Linux Mint je do zdaj vseboval različico Firefoxa s spremenjenim videzom in nastavitvami, zdaj se pa vračajo spet k privzetim, kot jih ob izidu nastavi Mozilla. To v praksi pomeni, da domača stran zdaj ni več https://www.linuxmint.com/start/, da so privzeti iskalniki in privzeta konfiguracija enaki kot pri »drugih« Firefoxih in da Firefox ne bo vseboval sprememb kode iz Linux Minta, Debiana ali Ubuntuja.

In kaj bosta od tega imela oba udeleženca? Ekipa Linux Mint bo malce razvojno razbremenjena, ker jim ne bo več treba posebej »pakirati« Firefoxa, saj bo to naredila kar Mozilla, poleg tega pa bodo deležni dela dobička, ki ga generirajo uporabniki Firefoxa v Linux Mint, ko uporabljajo Googlov iskalnik. Kaj pa Mozilla? Njihova želja je, da bi bil Firefox videti enako na vseh podprtih platformah, računajo pa tudi na dobiček od uporabe iskalnikov in Firefoxove naslovne (oglasne) strani…

Več…

No Comments

Odprtokodnost medicinskih podatkov

Obeta se demokratizacija raziskav na področju medicinske umetne inteligence.

Umetna inteligenca ima najpomembnejši pozitivni potencial na področju zdravstvenega varstva. A ta potencial ostaja neizkoriščen zaradi visokih stroškov pridobivanja podatkov, ki si jih lahko privoščijo le velike korporacije. A kmalu več ne bo tako.

Center za umetno inteligenco (AIMI) univerze Stanford je napovedal načrte za še večjo rast največjega nabora podatkov o medicinskih slikah na svetu. V sodelovanju z Microsoftovim programom AI za zdravje (AI for Health) načrtuje ekosistem, ki bo presegal deljenje medicinskih slik. Cilj projekta je zagotoviti standardizirana orodja za strojno učenje in vnaprej usposobljene modele, ki dolgoročno uporabljajo odprtokodne podatke in arhitekturo. To na kratko pomeni, da bodo uporabniki za svoje sisteme strojnega učenja dobili brezplačen do stop do največje baze slikovnih in drugih podatkov na svetu.

Več…

No Comments