Tri leta po zadnjem večjem izidu je program VirtualBox spet pokazal znake življenja – v obliki obsežne posodobitve funkcij na različico 7.0.

Ker se z VirtualBoxom v zadnjih letih ni nič dogajalo (zadnja posodobitev na različico 6.1 je bila pred tremi leti, skok na različico 6.0 pa se je zgodil konec leta 2018), so se mnogi bali, da so mu šteti dnevi. A VirtualBox 7.0 nakazuje, da mogoče le ni tako.

VirtualBox 7.0 bistveno razširja Oraclovo brezplačno programsko opremo za virtualizacijo: med drugim lahko virtualne računalnike (VM) zdaj v celoti šifrirate, vključno z datotekami dnevnika konfiguracije in shranjenimi datotekami (vendar zaenkrat le prek ukazne vrstice in ne prek grafičnega uporabniškega vmesnika). Virtualne računalnike v oblaku je zdaj mogoče dodati v program za upravljanje in jih tam upravljati na enak način kot lokalne virtualne računalnike. Enako velja za virtualna omrežja – lokalni virtualni računalniki lahko uporabnike po želji neposredno povežejo z omrežji v oblaku. Oracle vse te funkcije prilagaja lastnim storitvam v oblaku, imenovanim OCI, konkurence, kot sta AWS in Azure pa ne omenja. Po novem je mogoče dodati virtualne module TPM (Trusted Platform Modules) v skladu s standardoma 1.2 in 2.0. Po želji lahko uporabniki aktivirajo varen zagon za svoje virtualne računalnike. Krmilniki USB EHCI in XHCI so del brezplačnega osnovnega paketa različice 7.0.

Nova je tudi podpora 3D, ki temelji na DirectX 11 v operacijskem sistemu Windows in DXVK v drugih operacijskih sistemih. Grafični upravljalni vmesnik je dobil nekaj praktičnih upravljalnih funkcij –  z novim orodjem lahko recimo spremljate pomembne statistične podatke o zmogljivosti, kot sta izkoriščenost procesorja in pomnilnika RAM delujočih virtualnih računalnikov. VirtualBox zdaj zbira vse informacije o VM in sporočila o napakah v centru za obvestila, kar je prav tako novost.

Osnovni paket VirtualBoxa je na voljo kot odprtokodna programska oprema pod licenco GPLv3, vendar so nekateri moduli in razširitve za goste ločeno pod drugimi lastniškimi licencami.

Več…

Ubuntu 22.10, kodno ime Kinetic Kudu, je izdaja s kratkoročno podporo, ki bo podprta do julija 2023, uporabniki, ki potrebujejo dolgoročno podporo, pa lahko uporabijo Ubuntu 22.04 LTS (Long Term Support release), ki bo podprta do aprila 2027.

Vse novosti, ki jih ponuja nova različica, lahko najdete v opombah ob izdaji, na tem mestu le o nekaterih. Sistem poganja jedro Linux kernel 5.19, ponuja najnovejšo različico namiznega okolja GNOME 43, še več aplikacij je bilo pretvorjenih v GTK4 in libadwaita, vključno s privzetim upraviteljem datotek Nautilus, GNOME Text editor je privzeti urejevalnik besedil, terminalski program GNOME Terminal pa privzeti terminal. Razvijalci so odstranili program GNOME Books in namesto njega priporočajo uporabo programa Foliate, posodobljenih je bilo seveda tudi veliko aplikacij, med drugim Firefox, Thunderbird in LibreOffice, Canonical pa je v novi izdaji posodobil tudi podsisteme, kot so Mesa, PipeWire, BlueZ ali CUPS.

Več…

Prepoznavanje govora je eden večjih izzivov na področju umetne inteligence in strojnega učenja. Da bi reševanje steklo hitreje, je podjetje OpenAI odprlo izvorno kodo svojega sistema za samodejno prepoznavanje govora Whisper, ki po trditvah podjetja omogoča »robustno« transkripcijo v več jezikih in prevajanje iz teh jezikov v angleščino.

Na trgu je cela vrsta zelo zmogljivih sistemov za prepoznavanje govora, ki so jedro programske opreme in storitev tehnoloških velikanov, kot so Google, Amazon in Meta, sistem Whisper pa naj bi se od njih razlikoval po tem, da je bil usposobljen na 680.000 urah večjezičnih in »večopravilnih« podatkov, zbranih s spleta, kar naj bi omogočilo boljše prepoznavanje edinstvenih naglasov, šumov v ozadju in tehničnega žargona. Ker je bil sistem usposobljen na veliki količini »hrupnih« podatkov, OpenAI opozarja, da lahko Whisper v svoje prepise vključi besede, ki dejansko niso bile izrečene – morda zato, ker poskuša napovedati naslednjo besedo v zvoku in hkrati prepisati sam zvok.

»Čeprav modelov Whisper ni mogoče uporabiti za prepisovanje v realnem času, njegova hitrost in velikost nakazujeta, da bodo lahko drugi na njem gradili aplikacije, ki bodo omogočale prepoznavanje govora in prevajanje v skoraj realnem času,« pravi podjetje na GitHubu. »Dejanska vrednost koristnih aplikacij, zgrajenih na podlagi modelov Whisper nakazuje, da ima lahko različna zmogljivost teh modelov dejanske gospodarske posledice… Upamo, da bo tehnologija uporabljena predvsem v koristne namene, saj bi lahko večja dostopnost tehnologije za samodejno prepoznavanje govora omogočila več akterjem, da zgradijo sposobne nadzorne tehnologije ali povečajo obstoječa nadzorna prizadevanja, saj hitrost in natančnost omogočata cenovno dostopno samodejno prepisovanje in prevajanje velikih količin zvočne komunikacije.«

Več…

Podjetje Juno na trg pošilja zanimiv tablični računalnik, ki ga poganja Intelov procesor x86, kar pomeni, da bo zanimiv za različne distribucije Linuxa.

Podjetje Juno Computers že nekaj let prodaja prenosne in namizne računalnike z Linuxom, zdaj pa svojo paleto izdelkov širi še na področje tabličnih računalnikov. Prva tablica Juno je že na voljo, v prednaročilu je zanjo treba odšteti od 429 dolarjev naprej, nanjo pa je mogoče namestiti eno od več različnih distribucij Linuxa za mobilne naprave z zaslonom na dotik.

Tablični računalnik ima 25,6-centimetrski (10,1-palca) zaslon na dotik IPS LCD z ločljivostjo 1920 x 1200 slikovnih pik, šestvatni štirijedrni procesor Celeron N5100, ki temelji na Intelovi arhitekturi Jasper Lake in 8 GB pomnilnika LPDDR-2133 RAM neposredno na osnovni plošči, kar zadeva prostor za shranjevanje pa je mogoče dobit različice z 256 GB, 512 GB in 1 TB prostora. Na okvirju tablice je mogoče najti priključke USB-C 3.1 , USB-A 3.0, mini HDMI, čitalnik microSD in 3,5-mm priključek za slušalke, naprava pa podpira Bluetooth 4.2, WiFi 5, napaja pa jo baterija kapacitete 3200 mAh.

Med operacijskimi sistemi so na voljo distribucija Mobian GNU/Linux, ki temelji na Debianu, in dve različici operacijskega sistema Manjaro: ena z uporabniškim vmesnikom Plasma Mobile in druga s Phosh. Juno navaja, da lahko na tablični računalnik namestite tudi operacijski sistem Windows, ki pa privzeto seveda ni vključen. Polnilnika June ne prilaga, deluje pa menda z vsemi polnilniki USB-C moči 36 W in višjimi.

Več…