Fundacija Linux Foundation je na vrhu Open Source Summit Europe v Bilbau v Španiji napovedala ustanovitev fundacije Unified Acceleration (UXL).

Poslanstvo skupine je zagotoviti »odprt standardni programski model pospeševalnika, ki poenostavlja razvoj zmogljivih medplatformnih aplikacij«. Med ustanovnimi člani fundacije so podjetja Arm, Fujitsu, Google Cloud, Imagination Technologies, Intel, Qualcomm in Samsung. Na tem seznamu najbolj očitno manjka podjetje Nvidia, ki za delo s svojimi grafičnimi procesorji ponuja lasten programski model CUDA.

Ta nova platforma je v bistvu nadgradnja pobude oneAPI, katere namen je prav tako ustvariti nov programski model, ki bo razvijalcem olajšal podporo širokemu naboru pospeševalnikov, ne glede na to, ali gre za grafične procesorje, FPGA ali druge specializirane pospeševalnike. Tako kot pri specifikaciji oneAPI je cilj nove podlage zagotoviti, da lahko razvijalci uporabljajo te tehnologije, ne da bi se morali poglobiti v posebnosti osnovnih pospeševalnikov in infrastrukture, na kateri tečejo.

»Linux in GNU sta z odprto kodo in standardi preoblikovala programsko opremo za procesorje, ki zajema vse od vgrajenega do računalništva v oblaku,« je dejal Robert Cohn, Intel Corporation, urednik specifikacije oneAPI. »Kot ustanovni član Unified Acceleration Foundation verjamem, da sta odprta koda in standardi bistvenega pomena za oblikovanje medplatformnega programskega sklada za grafične procesorje in druge pospeševalnike, ki bo služil kot temelj za naslednjo generacijo računsko in podatkovno intenzivnih aplikacij.«

Več…

Vstavljanje kode QR v dokumente je zadnja leta postalo skoraj stalnica. V dokumentih LibreOffice je stvar zelo preprosta.

Kode QR so zaradi vse večje uporabe mobilnih naprav postale nekaj vsakdanjega. Podjetja z njimi omogočajo dostop do svojih spletnih strani oziroma storitev brez zamudnega tipkanja po zaslonski tipkovnici. In kako ustvariti takšno kodo?

V LibreOffice je postopek zelo preprost in v vseh komponentah paketa, torej Writerju, Calcu, Impressu in Drawju, identičen. Vstavljanje poteka preko menija Vstavi > Objekt OLE > QR-koda in črtna koda. V oknu, ki se odpre, vnesete spletno stran, na katero naj »kaže« in to je vse. V dokumentu se bo pojavil kvadrat s kodo, ki ga lahko nato ustrezno povečate ali pomanjšate in postavite na želeno mesto. Na enak način je v dokument mogoče vstaviti tudi črtno kodo. ▪

Zakaj? Težave so predvsem kadrovske narave.

Jonathan Corbet, razvijalec jedra Linuxa in odgovorni urednik tednika Linux Weekly News, je na konferenci Open Source Summit Europe predstavil novosti, ki jih prinaša nova različica jedra Linuxa in med drugim povedal, da se bo dolgoročna podpora (LTS) za jedra operacijskega sistema Linux s šestih let skrajšala na dve leti. Trenutno je na voljo šest jeder LTS Linuxa – 6.1, 5.15, 5.10, 5.4, 4.19 in 4.14. V skladu z dosedanjim postopkom bi se 4.14 izločil januarja 2024, nato pa bi bilo dodano še eno jedro. V prihodnje, ko se bodo jedro 4.14 in naslednji dve izločili, nadomeščeni pa ne bodo.

Zakaj? Preprosto, je pojasnil Corbet: »Ker jih ljudje ne uporabljajo, jih nima smisla vzdrževati tako dolgo.« Drugi razlog, ki je po Corbetovih besedah veliko večja težava kot samo vzdrževanje LTS je, da vzdrževalci kode Linuxa izgorevajo. Ne gre za to, da bi razvijalci predstavljali težavo – pri zadnjih nekaj izdajah Linuxa je pri vsaki izdaji v povprečju sodelovalo več kot 2000 programerjev – vključno s približno 200 novimi razvijalci, ki so se pridružili. Večja težava so vzdrževalci. Veliko jih za svoje delo ni plačanih, opravljajo pa ga poleg svojega vsakdanjega dela. Zaradi premajhnega števila zaposlenih se v fazi testiranja za iskanje napak uporabljajo tudi tako imenovani fuzzerji (samodejna metoda testiranja programske opreme, ki v sistem vnaša neveljavne, napačno oblikovane ali nepričakovane vhodne podatke, da bi razkrila napake in ranljivosti programske opreme). Fuzzerji so sicer koristna metoda, težava pa je v tem, da najdejo tudi veliko število manjših napak, ki jih morajo vzdrževalci preučiti in nato zavrniti. To pa seveda poveča obseg dela, ki ga sistem v tem stanju kadrovsko ne zmore.

Več…

Projekt openSUSE ponuja novo distribucijo Linuxa, imenovano openSUSE Slowroll.

Različica je nekakšna »vmesna faza« med sestrskima openSUSE Tumbleweed in openSUSE Leap. Medtem ko slednja ponuja predvsem dobro preizkušeno, a starejšo programsko opremo, openSUSE Tumbleweed kot tako imenovana distribucija s tekočo izdajo v sistem nenehno prinaša najnovejše različice programske opreme, v kateri uporabniki dobijo sveže aplikacije, ki pa še vedno lahko vsebujejo hrošče ali povzročajo neprijetnosti – lastniki grafične kartice Nvidia vam lahko o tem povedo marsikaj.

OpenSUSE Slowroll je »nekje vmes«, saj uporablja model tekoče izdaje openSUSE Tumbleweed, vendar posodobitve uporablja šele po enem do dveh mesecih. Popravki hroščev ali odpravljene varnostne vrzeli se v sistem vključijo takoj. Na ta način uporabniki prejmejo posodobljeno programsko opremo in stabilnejši sistem. Ker se novo jedro v povprečju ne pretaka po linijah vsak teden, se hkrati zmanjša količina podatkov, ki jih je treba prenesti.

OpenSUSE Slowroll bi srednjeročno lahko nadomestil openSUSE Leap, ki trenutno temelji na izdaji za delovne postaje operacijskega sistema Suse Linux Enterprise (SLE), a bo ta združena s prihajajočo platformo Adaptable Linux Platform (ALP), ki je bila od temeljev prenovljena. Zato mora projekt openSUSE pripraviti rešitev za Leap, ki, za razliko od ALP, svoje aplikacije še vedno dobavlja kot klasične pakete.

Ekipa openSUSE ocenjuje tri pristope. Prvič, Leap bi se lahko nadaljeval v sedanji obliki pod lastnim vodstvom, kar bo zahtevalo veliko dodatnega dela. Druga možnost je, da se Leap nadomesti s Slowrollom, razmišljajo pa tudi o tretji možnosti, pri kateri bi Leap zamenjali z novo distribucijo, imenovano Linarite. Ta naj bi ponujala stabilno namizje Linux, vendar manjšo izbiro programske opreme kot Leap. Začetna točka bi bil program ALP, ki bi mu prostovoljci nato dodajali dodatne pakete – podobno kot se to trenutno počne pri Leapu. Richard Brown, arhitekt distribucije pri podjetju Suse, opisuje Linarite tudi kot »navadno staromodno distribucijo namiznega sistema«.

Več…