Adobe Reader preprečuje protivirusnim orodjem pregledovanje naloženih dokumentov PDF.

Po varnostnem poročilu, ki ga je objavilo podjetje Minerva Labs, družba Adobe menda aktivno blokira več protivirusnih orodij pri pregledovanju dokumentov PDF, ki jih naloži aplikacija Adobe Acrobat Reader. Podjetje je našlo dokaze, da Adobe blokira približno 30 različnih varnostnih izdelkov pri skeniranju naloženih dokumentov PDF. Blokiranim izdelkom je onemogočen dostop do naložene datoteke PDF, kar pomeni, da izdelki v fazi nalaganja ne morejo odkriti ali ustaviti zlonamerne kode.

Seznam vsebuje več ali manj vsa velika varnostna imena: Trend Micro, BitDefender, AVAST, F-Secure, McAfee, 360 Security, Citrix, Symantec, Morphisec, Malwarebytes, Checkpoint, Ahnlab, Cylance, Sophos, CyberArk, Citrix, BullGuard,  Panda Security, Fortinet, Emsisoft, ESET, K7 TotalSecurity, Kaspersky, AVG, CMC Internet Security, Samsung Smart Security ESCORT, Moon Secure, NOD32, PC Matic, SentryBay… Če ste seznam dobro prebrali ste verjetno ugotovili, da njem ni Microsoft Defenderja. Tega Adobe očitno ne blokira…

Podjetje Minerva Labs je seveda stopilo v stik z Adobom, da bi ugotovilo, zakaj Acrobat blokira varnostne izdelke. V odgovoru so jim zapisali, da »…je to posledica nezdružljivosti z uporabo CEF v programu Adobe Acrobat, ki temelji na pogonu Chromium in lahko povzroči težave s stabilnostjo«. To torej pomeni, da je Adobe namenoma žrtvoval varnost v korist stabilnosti.

Zadeva ni nič kaj nedolžna, saj omogoča zlonamerni programski kodi, da se v sistem vtihotapi preko dokumentov PDF. Razen če uporabljate Microsoft Defender, kar pa je z vidika konkurenčnosti prav tako problematično in kaj lahko se zgodi, da bo nekdo tožil Adobe in zahteval, da ta, če več ali manj vse ostale, blokira tudi Microsoft…

Več…

7-Zip je priljubljen odprtokodni arhivator datotek za sisteme Windows, Mac in Linux. Zadnja izdaja sega v december 2021, ko je bila izdana različica 7-Zip 21.07, zdaj pa je končno na voljo prva stabilna izdaja v letu 2022.

Podprte so 32-bitne in ARM različice sistema Windows, program je še vedno združljiv z nepodprtimi različicami sistema Windows, vključno z Windows XP in Vista, deluje pa tudi v vseh uradno podprtih različicah sistema Windows, vključno s strežniško različico. 7-Zip 22.00 za Linux je že na voljo za prenos, različica za Mac OS pa še ni na voljo.

Več…

Testi kažejo, da eni več, drugi manj, v splošnem pa zelo malo…

Zadnje čase vedno bolj zavedamo, kako pomembna je spletna zasebnost oziroma nadzor nad tem, kaj drugi vedo o nas, pri čemer pod pojmo »drugi« seveda mislimo na Google, Microsoft, Facebook, Twitter in druščino. Proizvajalci oziroma programerji spletnih brskalnikov nam ob skoraj vsaki novi različici zatrjujejo, da ta nudi še več zaščite in da se nam ni treba bati. Toda ali je res tako? V kolikšni meri nas brskalniki varujejo?

Dober vpogled v dejansko dogajanje nudi spletna stran PrivacyTests. Gre za brezplačno spletno mesto, kjer lahko najdete rezultate rednih testov preverjanja funkcij in zaščite zasebnosti v brskalnikih. Organizacija preverja namizne in mobilne brskalnike, razvojne različice brskalnikov ter načine zasebnega brskanja v brskalnikih. In kaj pravijo testi? Podrobneje si jih lahko ogledate na tej povezavi.

Že na prvi pogled je jasno, da slika, vsaj kar zadeva najbolj priljubljene brskalnike, ni najbolj vzpodbudna. Rdečih x-ov je kolikor hočete. Običajne različice Chroma, Edgea, Opere in drugih, na Chromiumu temelječih brskalnikih, nudijo bore malo zaščite zasebnosti. Firefox in Safari sta na prvi pogled nekoliko boljša, a če se sprehodimo čez celotno tabelo rezultatov vidimo, da je ta »prednost« res minimalna. Pri zasebnih, anonimnih ali kakorkoli že imenujejo načine, kjer naj se ne bi beležili podatki brskanja, je slika malenkost boljša, a še vedno je rdečega več kot zelenega.

Kaj torej narediti, da bomo na spletu »manj opazni«. Kar zadeva brskalnike pa je ena od možnosti ta, da uporabite kakšnega manj razširjenega, kot so recimo Brave, Tor ali Librewolf, ki pa imajo seveda svoje muhe.

Najosnovnejše pravilo in najboljši nasvet zatorej je, da smo za svoje podatke v prvi vrsti odgovorni sami, zato moramo biti z njimi zelo previdni in da jih ne »trositi naokoli«.

Več…

Razvijalci odprtokodnega odjemalca e-pošte Thunderbird so potrdili, da bo odprtokodna e-poštna aplikacija za Android K-9 Mail postala Thunderbird za Android.

Ryan Lee Sipes, vodja razvoja izdelkov in poslovanja Thunderbirda, je maja letos napovedal, da bo Thunderbird kmalu na voljo tudi za Android. Izdaja bi zapolnila vrzel, saj je bil Thunderbird do zdaj na voljo le za namizne operacijske sisteme. Različica za Android bo uporabnikom Thunderbirda omogočala sinhronizacijo podatkov med namiznimi različicami in njihovimi mobilnimi napravami s sistemom Android.

Ena od možnosti, o katerih je ekipa razpravljala, je bil razvoj povsem novega odjemalca e-pošte za sistem Android. A ker bi bil to zelo obsežen projekt, ki bi zahteval veliko truda in sredstev, se je Sipes že leta 2018 pričel pogovarjati s Christianom Kettererjem, vzdrževalcem projekta K-9 Mail, o morebitnem sodelovanju. Po Sipesovih besedah se K-9 Mail »popolnoma ujema z vrednotami Thunderbirda, ki uporabljajo odprte standarde, spoštujejo uporabnika in omogočajo zmogljivim uporabnikom neprimerljivo prilagajanje«.  Ketterer se je tako pridružil ekipi Thunderbirda in »s seboj prinesel svoje strokovno znanje in izkušnje z mobilnimi platformami« ter aplikacijo K-9 Mail.

Thunderbird bo »namenil finančna in razvojna sredstva za izboljšanje K-9 Mail«, predvsem v izboljšavo nastavitev računa, izboljšanjem upravljanja map, podporo filtrom sporočil in možnostjo sinhronizacije podatkov med namiznimi in mobilnimi odjemalci, ekipa pa pričakuje, da bi slednje lahko bilo na voljo poleti 2023.

Več…