Odprtokodno ne pomeni, da pravil obnašanja ni.

Mnogi so odprtokodno in brezplačno programsko opremo predstavljajo kot nekaj, s čemer lahko počnejo karkoli. A ni tako. Tudi v odprtokodnem svetu obstajajo licence, ki jih je potrebno upoštevati in se jih držati.

V ta namen so pri YouTubovem kanalu The Linux Experiment pripravili razlago nekaterih najpogosteje uporabljenih odprtokodnih licenc – GNU General Public License (GPL), MIT License, Apache License, BSD License in Creative Commons. Video se začne z oglasnim sporočilom, ki ga lahko preskočite, če ga »prevrtite« na 1:31.

▪

Izšla je prva večja nadgradnja tega izredno zmogljivega in priljubljenega programa za delo z vektorsko grafiko.

Če vektorskega risanja ne uporabljamo ravno pogosto, so programi tipa Adobe Illustrator ali CorelDraw dokaj draga zadeva, zato se uporabniki pogosto odločajo za odprtokodne alternative, ki mnogokrat ponujajo enako ali vsaj podobno funkcionalnost. Za nekoliko manj zahtevne uporabnike je na voljo komponenta Draw v odprtokodnem pisarniškem paketu LibreOffice, nekaj bolj zahtevni pa posegajo po programu Inkscape. Ta brezplačni odprtokodni program je bil pravkar deležen letošnje prve večje nadgradnje, ki nosi oznako Inkscape 1.2. In kaj prinaša?

Program je, kot običajno, brezplačen, odprtokoden in na voljo za Windows, Linux in Mac OS. Nova različica 1.2 prinaša podporo več delovnim listom, ki imajo lahko različne dimenzije oziroma so lahko različnih formatov. Vsekakor dobrodošlo. Še bolj dobrodošli so posodobljeni kontekstni meniji, torej meniji, ki se prikažejo ob desnem kliku na nek element. V novi različici se v njih prikažejo le funkcije, ki so na voljo za ta element. Do zdaj so bile nedosegljive funkcije sive, po novem pa jih sploh ni, kar precej olajša iskanje želenega. Novosti je še kar nekaj – od paketnega izvoza slik v različnih ločljivostih do izboljšanega oblivanja besedila okoli slik, zato je najbolje, da program preizkusite kar sami…

Več…

Kitajska namerava Windows nadomestiti z Linuxom na 50 milijonih računalnikov.

Če spremljate novice o Linuxu, ste zagotovo zasledili novic, da je Nemčija lani na več kot 25.000 osebnih računalnikih opustila sistem Windows in ga nadomestila z Linuxom. Odprtokodna skupnost je takrat napovedala, da »tokrat gre zares« in da se bodo za podobno potezo odločile tudi druge države.

Napovedi očitno držijo, saj se je za zamenjavo Windows z Linuxom pred kratkim odločila tudi Kitajska. In ker so tam številke malce drugačnega reda velikosti v Evropi, bo sprememba res velika, saj bodo operacijski sistem zamenjali na več kot 50 milijonih osebnih računalnikih. Čeprav je končni cilj obeh držav enak, se razlogi za to razlikujejo. Nemčija je to storila, da bi vlada prihranila pri stroških licenciranja in spodbujala odprto kodo. Kitajska pa, da bi »odstranila tuje operacijske sisteme« in zagotovila, da vzdrževanje sistema ostane znotraj lastne države.

Sprememba operacijskega sistema pa ne pomeni le udarca za ponudnike programske opreme, kot sta  Microsoft in Adobe, pač pa tudi za ne-kitajske proizvajalce strojne opreme, kot so Dell, HP in podobni, saj se bodo znašli na seznamu »tujih«. Si pa roke manejo pri Lenovu, Huaweiu in drugih podjetjih v kitajski lasti, saj jim bo prehod prinesel kar nekaj dodatnega prometa.

Več…

Google, Microsoft in Apple so napovedali podporo sistemom prijave brez gesla.

Gesla so bila, kljub svojim varnostnim pomanjkljivostim, dolga leta nujno zlo, saj neke pametne in uporabne alternative ni bilo. Varnostne težave je sicer resda v veliki meri omililo dvostopenjsko preverjanja pristnosti, ki naj bi, tako varnostne študije, preprečilo 99,9 % napadov, vendar je metoda dokaj nepriročna in zamudna. A razvoj je seveda šel naprej in dobili smo nove metode, ki so zdaj očitno na stopnji, da jih kot novo stvarnost sprejemajo in v svoje izdelke uvajajo tudi velika podjetja, kot so Google, Microsoft in Apple.

Omenjena trojica je 5. maja 2022 skupaj objavila načrte za podporo standardu za prijavo brez gesel, ki sta ga oblikovala združenje FIDO Alliance in konzorcij World Wide Web Consortium. Pri tovrstnih prijavah uporabniki uporabljajo enake možnosti avtentikacije kot pri dvostopenjskem preverjanju, npr. aplikacijo za avtentikacijo, varnostni ključ, Windows Hello ali kode, ki se pošljejo v mobilne naprave ali e-poštne račune, vendar jim ni treba navesti gesla. Z novim sistemom, ki je omogočen na mobilnih napravah, bodo uporabniki za prijavo v aplikacije ali storitve uporabljali enake metode preverjanja, kot jih redno uporabljajo na svojih napravah. Vnesejo lahko kodo PIN ali uporabijo možnosti biometričnega preverjanja pristnosti, če jih naprava podpira.

Pričakuje se, da bodo Apple, Google in Microsoft uvedli podporo za razširjeni standard leta 2023.

Več…