Archive for category Interno

Hollywoodske fotoanimacije tudi doma

Da je neka animacija nastala z zaporednim fotografiranjem lahko vidimo že od daleč. Tudi če je narejena po hollywoodskih standardih. Res?

Fotoanimacije ali angleško stop-motion animation je nekaj, kar nas spremlja že desetletja. Gre za način animacije, pri katerem se ustvari vtis gibanja likov tako, da se posname veliko zaporednih fotografij, na vsaki od njih pa je položaj teh likov malce drugačen.

Metoda je sicer uporabna, a dokaj zamudna, predvsem pa zahteva veliko natančnost, zato takšne animacije običajno ne presegajo 15 slik v sekundi, kar se seveda vidi. Da gre za fotoanimacijo običajno  vidimo že »iz letala«.

A ni nujno, da je tako. Kitajski in ameriški znanstveniki so, skupaj z Googlom izdelali sistem umetne inteligence, ki obstoječim posnetkom doda »manjkajoče« slike tako, da je gibanje videti popolnoma tekoče, brez vidnih artefaktov in, kar je bil do sedaj največji problem, s kakovostnim zaznavanjem globinske slike. Da so veliko delali prav na slednjem pove že ime metode – Depth-Aware video interpolation (DAIN) oziroma video interpolacija z zaznavanjem globine.

Pri vsem skupaj pa je zanimivo še nekaj. DAIN je odprtokoden projekt, tako da si lahko program snamete in uporabljate brezplačno, na voljo pa je seveda tudi njegova izvorna koda.

Več…

No Comments

Odprtokodni lip-sync

Wav2Lip je odprtokodni program, s katerim lahko filme sinhronizirate kar sami. Ni še čisto suvereno, a dokaj blizu…

inhronizacija govora tako, da se v skladu z govorom ali petjem gibljejo tudi ustnice, je sicer prisotna že nekaj časa, a je bila na voljo le filmskim studiem, pa še ti so včasih delo opravili tako slabo, da bi bilo bolje, če bi pustili stvari takšne, kot so bile. A stvari so šle naprej in zdaj je mogoče sinhronizacijo izvesti kar doma in to v kakovosti, ki je na dokaj visoki ravni. Kako? Tako, da si z GitHuba snamete orodje Wav2Lip in se seveda naučite delati z njim.

In rezultat? V nadaljevanju si lahko ogledate, kako je Jonty Pressinger predelal video All Star skupine Smash Mouth. Videti je dokaj dobro. Predelava je sicer opazna, a če upoštevamo, da gre za brezplačno odprtokodno orodje, je rezultat zelo dober.

Več…

No Comments

Milijon vključenih sprememb

Linux bo drugo leto praznoval svoj 30. rojstni dan, še pred tem pa drugi pomemben mejnik – milijon vključenih sprememb (commit).

25. avgusta 1991 je finski študent Linus Torvalds v novičarski skupini Minix Usenet objavil, da je začel razvijati lasten brezplačen operacijski sistem, ki »bo le hobi in nič velikega ali profesionalnega kot recimo gnu za 386 (486) AT-klone«. Zdaj, 29 let kasneje, je Linux vodilni operacijski sistem, katerega jedro je v svoji različice 5.8, ki je izšla avgusta, bilo deležno milijontega »commita« oziroma s strani skupnosti predlagane, preverjene in vključene spremembe/izboljšave.

V čast temu spoštljivemu jubileju so pri Linux Foundation izdali zanimivo poročilo, imenovano  2020 Linux Kernel History Report, v katerem so povzeli celotno zgodovino Linuxovega jedra, od prve različice pa vse do najnovejše 5.8. Poročilo sicer ni prvo te vrste, saj jih je LF izdal že kar nekaj, a letošnje se, jubileju v čast, od predhodnih precej razlikuje. Dr. Daniel German, glavni avtor poročila je zgodovino namreč pripravil tako, da je mogoče spremljati vse tri različne stopnje oziroma načina razvoja jedra – Preversion control (od septembra 1991 do 4. februarja 2002), BitKeeper (od 4. februarja 2002 do 15. aprila 2005) in git (od 16. aprila 2005 do danes).

In zakaj so te stopnje tako pomembne? Prvih skoraj deset let obstoja Linuxa pravzaprav ni bilo nobenega pametnega nadzora nad različicami (version control system – VCS) jedra. Člani skupnosti so po elektronski pošti poslali popravke, Torvalds jih je pregledal in če jih je sprejel, jih je vključil v naslednjo različico jedra. Ker je bila stvar malce kaotična, je skupnost začela zahtevati bolj pregleden VCS. Ti so so sicer obstajali, a Torvaldsu ni bil noben všeč. A ker je skupnost vztrajala, da je treba nekaj narediti, se je odločil za BitKeeper. Toda odločitev ni naletela na odobravanje. BitKeeper je bil namreč lastniški, komercialni izdelek, kar odprtokodni skupnosti seveda ni bilo pogodu. Ker pa je bil po njegovih besedah najboljši, je pri njem vztrajal kar nekaj let, dokler Andrew Tridgell, znan po razvoju projekta Samba, ni BitKeeperja »razbil« s pomočjo obratnega inženirstva (reverse-engineering) in izdelal odprtokodno različico, združljivo z BitKeeperjem. Larry McVoy, avtor BitKeeperja nad tem ni bil niti najmanj navdušen in je razvijalcem Linuxa prepovedal uporabo. In so ostali brez nadzora različic. Torvalds je na težavo odgovoril tako, da je v desetih dneh razvil lasten VCS imenovan git, ta trenutek bolj znan kot osnova za znane programerske repozitorije GitHub in GitLab.

Kaj pa jedro? To je v svoji prvi različici vsebovalo 88 datotek, imelo skupaj 10.239 vrstic kode in delovalo na eni sami strojni  arhitekturi. Današnje jedro 5.8 sestavlja 69.325 datotek, ki ima skupaj 28.442.673 vrstic kode in deluje na več kot 30 različnih arhitekturah stojne opreme.

Več informacij in celotno poročilo najdete tukaj

No Comments

Ubuntu Web – alternativa Chrome OS-u

Svet se vse bolj usmerja k storitvam v oblaku in spletni operacijski sistemi zato niso nobeno presenečenje. Presenečenje je, da jih ni več…

Spletnih operacijskih sistemov, torej takšnih, ki temeljijo na spletnih storitvah v oblaku in ne lokalnih, je kar nekaj, a se je do zdaj prijel več ali manj le Chrome OS, ki temelji na Googlovem brskalniku Chrome. Chrome OS sicer temelji na Linuxu, a ga je Google priredil tako, da deluje le na njihovi strojni opremi, torej na prenosnikih Chromebook. Poslovno je ta odločitev mogoče smiselna, za uporabnike pa precej omejujoča. A v kratkem ne bo več tako. Kmalu naj bi namreč izšel Ubuntu Web, spletni operacijski sistem, ki bo temeljil na brskalniku Firefox, zaganjati pa ga bo mogoče na vseh prenosnikih.

Projekt Ubintu Web je zagnal Rudra Saraswat, mlad razvijalec, ki stoji za projektoma Ubuntu Unity Remix in Ubuntu Education (UbuntuEd), kaj več pa zaenkrat še ni znanega. Bomo pa projekt vsekakor spremljali…

Več…

No Comments

Odprtokodna skupnost v boju proti Covidu-19

Ves svet se bori proti največji pandemiji v zadnjih stotih letih, veliko vlogo v tem boju pa ima tudi odprtokodna skupnost.

Zadnje mesece smo v boju proti koronavirusu priča številnim projektom, v katerih sodelujejo tehnološka podjetja in skupnosti na eni in zdravstvena stroka na drugi strani. Eden takšnih projektov oziroma in iniciativ je tudi Linux Foundation Public Health (LFPH), katerega cilj je pomoč sistemom javnega zdravstva po svetu.

Linux Foundation je znana neprofitna organizacija, ki pomaga promovirati in graditi odprtokodno skupnost s podporo programskim projektom, kot so Linux, Node.js, Hyperledger, Kubernetes in drugim. Cilj nove iniciative pa ni le programski ampak širši, saj je namenjen povezavi razvijalcev odprtokodne programske opreme in odločujočih v sistemih javnega zdravstva.

In kaj lahko odprtokodna skupnost prispeva v boju proti virusu? Lahko pomaga pri razvoju sistemov obveščanja o izpostavljenosti in s tem zdravstvu omogočiti lažje načrtovanje testnih, spremljevalnih in izolacijskih aktivnostih. LFPH trenutno vključuje dva sistema obveščanja – COVID Shield in COVID Green. Prvega je razvila skupina 40 razvijalcev Shopifyja in kanadske Digitalne agencije, drugega, na irskem s strani prebivalstva zelo dobro sprejetega, pa je po naročilu vlade razvilo podjetje NearForm. Oba projekta sta odprtokodna in tako prosto dostopna sistemom javnega zdravstva, k projektu pa so vabljena tudi druga tehnološka podjetja in skupnosti.

Več…

No Comments

Izšel LibreOffice 7.0

Če vam »pobeg v oblak« ni všeč in želite dober, lokalno shranjen pisarniški paket, potem je jasno, kaj izbrati.

Microsoftov Office 2019 je nekaj, za kar celo Jared Spataro, bivši podpredsednik oddelka za Office in Windows meni, da je stvar, ki je »zamrznjena v času«, saj v Redmondu zanj sploh ne razvijajo novih funkcionalnost. Vse gre v smeri selitve v oblak oziroma Office 365. Toda ali je svet res pripravljen na to, da se vse dogaja »tam zunaj«? Je infrastruktura že tako daleč? So varnostni mehanizmi že dovolj napredovali? Dvomov je kar nekaj. In v dvomih se je vedno bolj varno nasloniti na preizkušene metode. In če so te še brezplačne kot v primeru Libre Office, potem je odločitev vsekakor vredna razmisleka.

In kaj prinaša LibreOffice 7.0? Novosti je kar nekaj, med najpomembnejše pa vsekakor sodijo izboljšana podpora branju in zapisovanju v formate DOCX, XLSX in PPTX, podpora novemu Open Document Format (ODF) 1.3 s podporo digitalnemu podpisu  ter kopica izboljšav posameznih komponent.

LibreOffice 7.0 je v fazi, namenjeni tistim, ki paket želijo prevzeti hitro, na voljo pa je za Windows, Linux, macOS in Chrome OS.

Več [1], [2]

No Comments

Izšel je Thunderbird 78

Nova različica prinaša temni način ter integrirana Koledar in Opomnik.

Thunderbird 78 je tako imenovana različica z razširjeno podporo (ESR – Extended-Support Release) in napram lanski 68 ESR prinaša kar nekaj novosti. Najbolj pomembna je seveda ta, da sta Koledar in Opomnik vključena v program sam in uporabniku tako ni več treba posebej nameščati dodatka Lightning. Prenove je bila deležna tudi rubrika upravljanja z računi, ki je sedaj bolj pregledna in intuitivna, nekaj pa je tudi kozmetičnih izboljšav v obliki vektorske grafike za prikaz ikon map in seveda zadnje čase tako opevani temni način, v katerem je ozadje temno, besedilo pa svetlo.

Več…

No Comments

Slovenska aplikacija za Covid-19

Slovenska vlada je na razpisu, ki je trajal vsega tri dni (od 12. do 15. julija) za lokalizacijo programa za sledenje Covid-19 izbrala podjetje Rsteam, ki naj bi projekt prevoda in integracije v zaledne sisteme izvedlo za 4026 €. Celoten projekt je bil zaradi kratkih rokov deležen mnogih kritik, ki se jih je vlada otepala na eni strani z argumenti o preprostosti projekta in njegovi nujnosti.

Slovenska različica sledilnika, ki naj bi jo pričeli testirati v nekaj dneh, bo temeljila na odprtokodni aplikaciji Corona-Warn-App, ki so jo v Nemčiji zagnali junija, njen razvoj je stal 20 milijonov €, država pa bo mesečno plačevala še 2,5 do 3,5 milijona evrov stroškov obratovanja.

Več…

No Comments

Ubuntu kot Windows 10

Linuxfx, distribucija Linuxa, ki lajša prehod na odprtokoden sitem, saj je videti kot Windows 10.

Ena večjih težav pri prehodu na odprtokodne operacijske sisteme je izobraževanje uporabnikov, navajenih na druge sisteme. K sreči operacijski sistemi, temelječi na GNU/Linux, omogočajo prilagoditve sistema do te mere, da so ti kar najbolj podobni obstoječim in ima jo uporabniki zato precej manj težav s prilagajanjem. Ena takšnih prilagojenih distribucij je Linuxfx. Ta temelji na Ubuntu 20.04, predelana pa je tako, da je videti kot Windows 10.

Trenutna različica nosi oznako Linuxfx 10.3, brazilski snovalci pa so jo dodelali do te mere, da je uporabnikom Windows 10 okolje popolnoma domače. Na voljo je enak meni Start kot v Windows, nastavitve so na enakih mestih, prav tako programi, enako je brskanje po datotekah, integriran WINE omogoča zagon aplikacij za Windows, na voljo pa je celo Cortanin klon Helloa.

Več…

No Comments

Kaj se dogaja z LibreOffice?

V predogledu LibreOffice 7.0 piše, da gre za »Personal Edition«? A to pomeni, da bomo dobili več različic?

LibreOffice kot brezplačno alternativo Microsoftovemu Office uporablja veliko tako domačih kot poslovnih uporabnikov in vsi se kar veselijo nove različice 7.0, ki bo izšla prihodnji mesec. A to veselje krati malce čudna oznaka v zadnjih predoglednih različicah, kjer piše, da gre za »Personal edition«, torej izdajo, namenjeno zasebni uporabi. A to pomeni, da bo poslovnim uporabnikom na voljo drugačna različica? Bodo javne ustanove, šole, podjetja in drugi potrebovali drugo licenco?

Document Foundation, ki koordinira razvoj paketa pravi, da ne. Oznako so uporabili z namenom raziskovanja možnosti ponudbe »poslovnega nabora izdelkov in storitev LibreOffice, ki jih nudijo člani njihovega ekosistema« v prihodnosti. Oznako Personal edition naj bi uporabili za to, da prosto in s strani skupnosti podprto različico ločijo od hipotetične poslovne različice, ki pa je še ni.

Več…

No Comments