Arhiv kategorije Interno

Prihaja Linux 5.0

Linus Torvalds je prejšnji teden napovedal, da je Lunux 5.0 tik pred vrati. Bo nekaj posebnega? Menda niti ne…

Nekako smo pričakovali, da bo Linus Torvalds v svoji objavi na Linux Kernel Mailing List povedal, kaj bo v novi različici tako pomembnega, da si zasluži preskok iz 4.xy na 5.0. Iz programskega sveta smo navajeni, da takšni preskoki v imenu pomenijo tudi večje kakovostne ali funkcionalne vsebinske preskoke. A razlog je menda precej banalen: »Številčenje ni znak za nič posebej novega. Če že želite uradno razlago za odločitev je ta v tem, da mi je zmanjkalo prstov na rokah in nogah za štetje, zato bo različica 4.21 postala 5.0

No ja, nekaj več pa bi vseeno lahko bilo… Pa ni! Menda se bo »50 odstotkov sprememb nanašalo na gonilnike, 20 odstotkov na arhitekturno nadgradnjo, 10 odstotkov na orodja, preostalih 20 odstotkov pa bo šlo v rubriko Razno (dokumentacija, datotečni sistem, omrežna podpora, jedro…)«. Skratka nič izstopajočega.

Najbolj opazna nadgradnja bodo grafični gonilniki. To bodo vključevali podpro za AMD FreeSync NVIDIA RTX Turing in pa Raspberry Pi Touch Display. Posebej zanimiv je slednji, saj bodo razvijalcem, ki uporabljajo Raspberry Pi, omogočali izdelavo lastnih tablic ali pametnih informacijskih zaslonov. Kar zadeva grafiko bo nov sistem vseboval predelano pisavo pisave Terminus. Izboljšava se ne sliši nekaj hudo pomembnega, bo pa zanimiva zato, ker bo lepše berljiva na zaslonih z visoko ločljivostjo (4K in podobni).

Kar zadeva mreženje pa – WireGuard, dolgo pričakovano navidezno zasebno omrežje (VPN), ki naj bi prišlo v Linux, še vedno ni tako daleč. Torvalds ga sicer z vsem srcem »potiska naprej«, a še ni pripravljen za široko uporabo.

Kaj pa jedro Linuxa 5.0? Še ni dokončano, bilo pa naj bi do konca februarja ali začetka marca, to pa v praksi pomeni, da ga bomo v Fedori 30, Ubuntu 19.04 in drugih novih distribucijah dobili nekje aprila.

Več…

No Comments

Prenova Thunderbirda

Mozilla v letošnjem letu načrtuje korenito prenovo svojega Thunderbirda. Končno…

Mozilla je seveda najbolj znana po svojem odprtokodnem brskalniku Firefox, ki je leta 2004 po zatonu Netscapovega Navigatorja, postal edina omembe vredna konkurenca Internet Explorerju. A Firefox ni edini izdelek, na katerem delajo sodelujoči v tej fundaciji. Drugi, sicer nekaj manj znan, a prav tako izredno pomemben, je odjemalec elektronske pošte Thunderbird.

Odjemalec oziroma program za delo z elektronsko pošto kot tak seveda ni tako »odmeven« kos programske opreme kot je brskalnik. Če ne drugega zato, ker ima kar nekaj dokaj uporabne konkurence tako v obliki spletne pošte, kot v obliki programov, ki jih dobimo skupaj z operacijskim sistemom. In zato je logično, da Mozilla Thinderbirda ni razvijala z enako vnemo kot Firefox. In posledica je seveda ta, da je z leti postal uporabniško precej zastarel, okoren in počasen. A še vedno zelo uporaben in v okoljih Windows pravzaprav edina pametna (in brezplačna) alternativa Outlooku.

A letos bodo menda »zapostavljanju« naredili konec. Ryan Sipes, vodja razvojne skupnosti Thunderbirda je v svojem blogu napovedal, da bo program deležen korenite prenove. Razvojno in koordinacijsko ekipo bodo kadrovsko krepko okrepili, naloge, ki se jih bodo lotili letos, pa vključujejo posodobitev uporabniškega vmesnika, njegovo pospešitev in korak v smeri večprocesnega delovanja, omogočanje šifriranih komunikacij, izboljšanje povezave s ponudniki spletne pošte, obogatitev sistema filtriranja pošte, nadgradnja koledarja in še kaj.

Nalog je kar nekaj in vseh zagotovo ne bomo deležni v eni sami nadgradnji. A vzpodbudno je že to, da so se končno odločili nekaj narediti.

Vir: T3tech.si preko Mozilla

No Comments

Nagrada za luknje

Evropska komisija bo z januarjem vsakomur, ki bo našel varnostno luknjo v kakšnem od odprtokodnih orodij, ki jih uporabljajo evropske inštitucije, izplačala denarno nagrado. In to ne majhno…

Informacijska varnost je večplasten problem in zato se ga je temu primerno potrebno tudi lotiti. Eden od načinov je tudi ta, da se k iskanju varnostnih lukenj pozove širšo javnost in ponudi tudi kakšno nagrado. In EU se je na področju odprtokodnih orodij, ki jih uporablja, pred časom odločila narediti prav to.

EU je resnejši pregled odprtokodne programske opreme začela leta 2015, ko je zaradi varnostnih pomanjkljivosti protokola OpenSSL zagnala Free and Open Source Software Audit (FOSSA). Projekt je nato leta 2017 razširila za še tri leta in takrat se je prvič začelo govoriti tudi o nagradah za odkritelje varnostnih lukenj. Idejo so najprej uporabili le na tako imenovanih hackathonih, z januarjem pa jo bodo razširili na širšo javnost.

In kakšne bodo nagrade? Gibale se bodo od 25.000 € do 90.000 €, pokrivale pa bodo 14 prostih in odprtokodnih orodij, ki jih uporabljajo evropske inštitucije. Mednje sodijo recimo VLC Media Player, KeePass, 7-Zip, Drupal pa tudi knjižnica GNU C (glibc). Najmanjšo nagrado, torej 25.000 € boste dobili, če najdete luknjo v Digital Signature Services (DSS), največjo, torej 90.000 € pa, če jo odkrijete v odjemalcu Telnet in SSH, PuTTY. Celoten seznam aplikacij lahko najdete na tem naslovu.

Je način »lova na trofeje« lahko zagotovilo, da bo odprtokodna programska oprema varna? Stoodstotno zagotovo ne, se pa bodo vsekakor lahko zakrpale luknje, ki jih brez tega projekta ne bi našli.

,

No Comments

Najboljše leta na GitHubu

GitHub vsako leto objavi seznam najbolj priljubljenih odprtokodnih projektov. In kdo so letošnji zmagovalci?

Na prvih treh mestih, kar zadeva število sodelujočih v projektu, najdemo Microsoftov odprtokodni programski urejevalnik Visual Studio Code z 19.000 sodelujočimi, Facebookovo orodje za razvoj aplikacij React z 10.000 in odprtokodna platforma strojnega učenja Tensorflow z 9300 sodelavci.

Kar zadeva programske jezike na prvih šestih mestih od lasnega leta ni sprememb. Najbolj priljubljena je še vedno Java, sledijo pa ji C, C++, Python, C#, in Visual Basic .NET, nato pa sledi PHP, ki je prehitel JavaScript.

Več o najuspešnejših projektih si lahko preberete na tem naslovu, o programskih jezikih pa tukaj

No Comments

Uspeh odprtokodne diagnostike

Odprtokodni sistem strojnega učenja, namenjen pomoči pri odločitvi o najprimernejši kombinaciji zdravil pri kemoterapiji, se je izkazal za izredno uspešnega.

Strojno učenje je eno od pogosteje uporabljenih orodij tudi v medicini. Sicer smo do trenutka, ko bo umetna inteligenca sprejemala odločitve namesto ljudi, še daleč, pa lahko že na stopnji, v kateri je sedaj, pripomore k boljšim odločitvam. Eno takšnih rešitev so razvili na Georgia Institute of Technology, namenjen pa je analizi »informacij o izidih zdravljenja z različnimi zdravili«. Sistem se je v dosedanjih testih izkazal za 80-odstotno uspešnega pri sestavljanju najuspešnejše kombinacije zdravil za kemoterapijo.

Pri celostni stvari je zelo zanimivo tudi to, da ne gre za zaprt projekt ampak za odprtokodnega, katerega izvorna koda je na voljo na GitHubu. Snovalci so se za tak način odločili zato, ker odprtokodna filozofija edina omogoča razvoj, ki bo vključeval strokovnjake z najrazličnejših področij, ki bodo sistem pregledovali, opozarjali na napake in predlagali izboljšave.

Več…

No Comments

Vojne brskalnikov je konec. Zmagovalec? Odprta koda!

Microsoft razvija nov brskalnik, kodno imenovan Anaheim, v katerem ne bo več njihovega upodobitvenega mehanizma (rendering engine) EdgeHTML ampak odprtokodni Chromiumov, torej ta, ki ga najdemo v brskalnikih Chrome in Opera.

Ko se je Microsoft odločil za zamenjavo Internet Explorerja z brskalnikom Edge, je imel z njim velike načrte. Hotel je izdelati brskalnik, ki ne bo več tako povezan in odvisen od operacijskega sistema kot je bil Internet Explorer, saj je to s seboj prinašalo celo vrsto težav z združljivostjo, varnostjo in stabilnostjo delovanja in upal, da bo s tem stopil na pota stare slave iz časov, ko je pometel z Netscapom in imel preko 90-odstotni tržni delež. 

A mu to, kljub temu, da je brskalnik na voljo že nekaj let, ni uspelo, saj so težave več ali manj ostale. V Redmondu so se zato očitno odločili izvesti potezo v slogu »če jih ne moreš premagati, se jim pa pridruži«. Kaj je šlo narobe?

Več…

No Comments

Končno premik na področju spletnega videa. In seveda odprtokoden.

S prihodom videa ločljivosti 4K (Ultra High Definition – UHD), so se pričakovanja uporabnikov povečala tudi kar zadeva pretakanje preko spleta. A tu stvari niso tako preproste. Bo težave rešil odprtokodni kodek AV1?

Večja kot je ločljivost slike, več podatkov je potrebnih zanjo. In enako velja za zvok. Velika količina podatkov pa je seveda velik sovražnik pretočnih vsebin. Kljub temu, da se je v zadnjih letih hitrost prenosa podatkov krepko dvignila, pa samo to ni dovolj. Nekaj je potrebno narediti tudi na optimizaciji oziroma zmanjšanju količine podatkov, ki se pretakajo. To je mogoče seveda le s pomočjo novih kodekov oziroma kodiranja, ki pa mora biti takšno, da preveč ne zmanjša kakovosti slike in zvoka, sicer nam visoka ločljivost ne pomeni kaj dosti.

In zadnje čase se na tem področju dogaja marsikaj zanimivega. Najprej je nastal kodirnik HEVC oziroma H.265, ki ga je »požegnala« skupina MPEG (Moving Picture Experts Group) in nudi precejšnje zmanjšanje količine podatkov pri enaki kakovosti. A HEVC se še sploh prijeti ni uspel, ko je prišla novca, da je skupna Alliance for Open Media, ki jo sestavljajo Amazon, Apple, ARM, Cisco, Facebook, Google, IBM, Intel, Microsoft, Mozilla, Netflix in NVIDIA, izdala kodek, imenovan AV1. Ta nudi še za 30 odstotkov boljšo kompresijo kot HEVC, poleg tega pa je še odprtokoden kar pomeni, da ga bodo lahko ponudniki vsebin in neodvisni razvijalci uporabili takoj in brez kakršnihkoli birokratskih in finančnih ovir, to pa spet pomeni, da bo AV1 verjetno zelo hitro implementiran. Mozilla ga je tako v Firefoxu že podprla, Google, Microsoft in Apple pa naj bi ga v kratkem.

Več na strani Alliance for Open Media in t3tech.si

No Comments

Gartner: vladna izvorna koda naj bo odprtokodna

Gartner, svetovalno podjetje, v nedavno objavljenem poročilu za nizozemsko vlado navaja, da bi morale vlade izvorno kodo svojih programskih rešitev dati na razpolago kot odprto kodo. Odpiranje vladne programske opreme znižuje stroške in spodbuja gospodarsko rast, navaja poročilo.

Gartner nizozemski vladi priporoča, naj se zgleduje po drugih državah članicah EU in naj vprašanje objave izvorne kode obravnava kot politično vprašanje. Več o …

 

No Comments

Rennes, francosko mesto, ki se je postavilo po robu ponudnikom lastniških IT-rešitev

Rennes, enajsto največje mesto v Franciji, se želi znebiti ponudnikov lastniških IT-rešitev. Za začetek bo mesto prešlo na uporabo Zimbre, odprtokodne rešitve za sodelovanje in e-mail komunikacijo.

Glede na objave francoskih medijev bo mesto s prehodom z lastniškega spletnega orodja na Zimbro privarčevalo 700.000 EUR, ki bi jih moralo nameniti za plačilo podaljšanja licenčnin. Mesto je namenilo 200.000 EUR za kritje stroškov izstopa in za prilagoditev rešitve Zimbra v skladu s potrebami uprave.
Mesto Rennes trenutno preizkuša Zimbro in načrtuje, da bo v prihodnjem mesecu preneslo vseh 6.600 e-poštnih nabiralnikov, poroča 20 Minutes.
Več o …

No Comments

Valonija spodbuja pametno kmetovanje

Digitalna agencija belgijske Valonske regije spodbuja pametno kmetovanje. Na sejmu kmetijstva, gozdarstva in agroživilstva, ki je v Libramontu potekal med 28. in 31. julijem 2017, je agencija soorganizirala sklop, v okviru katerega se je predstavilo devet podjetij, ki so razvila inovativne IKT rešitve za kmetijstvo.


Po navedbah Digital Wallonia pametno kmetovanje (smart farming) kmetom omogoča, da prilagodijo rabo gnojil, pesticidov, krme in vode v skladu s specifičnimi potrebami lastnih pridelkov in živine. Slednje pripomore k zmanjšanju vpliva, ki ga ima kmetijstvo na okolje, ob hkratnem povečanju konkurenčnosti kmetij. Pametno kmetijstvo prav tako ustvarja nove poslovne priložnosti. Več o …

No Comments