Archive for category Interno

Inkscape 1.2

Izšla je prva večja nadgradnja tega izredno zmogljivega in priljubljenega programa za delo z vektorsko grafiko.

Če vektorskega risanja ne uporabljamo ravno pogosto, so programi tipa Adobe Illustrator ali CorelDraw dokaj draga zadeva, zato se uporabniki pogosto odločajo za odprtokodne alternative, ki mnogokrat ponujajo enako ali vsaj podobno funkcionalnost. Za nekoliko manj zahtevne uporabnike je na voljo komponenta Draw v odprtokodnem pisarniškem paketu LibreOffice, nekaj bolj zahtevni pa posegajo po programu Inkscape. Ta brezplačni odprtokodni program je bil pravkar deležen letošnje prve večje nadgradnje, ki nosi oznako Inkscape 1.2. In kaj prinaša?

Program je, kot običajno, brezplačen, odprtokoden in na voljo za Windows, Linux in Mac OS. Nova različica 1.2 prinaša podporo več delovnim listom, ki imajo lahko različne dimenzije oziroma so lahko različnih formatov. Vsekakor dobrodošlo. Še bolj dobrodošli so posodobljeni kontekstni meniji, torej meniji, ki se prikažejo ob desnem kliku na nek element. V novi različici se v njih prikažejo le funkcije, ki so na voljo za ta element. Do zdaj so bile nedosegljive funkcije sive, po novem pa jih sploh ni, kar precej olajša iskanje želenega. Novosti je še kar nekaj – od paketnega izvoza slik v različnih ločljivostih do izboljšanega oblivanja besedila okoli slik, zato je najbolje, da program preizkusite kar sami

Več…

No Comments

Kdo bo vzdrževal NTFS?

Leto dni po vključitvi v jedro, je gonilnik še vedno tak, kot je bil…

Leta 2020 je Paragon Software napovedal, da želi svoj gonilnik NTFS3 vključiti v jedro Linuxa. Gonilnik je bil do takrat lastniška, komercialna ponudba podjetja, vendar so, glede na stanje NTFS, želeli ta gonilnik s polno podporo za branje/pisanje in drugimi funkcijami, ki jih v obstoječem gonilniku NTFS ni bilo mogoče najti, izboljšati. Po številnih »rundah« pregledov je bilo lani končno tako daleč, da je bil novi gonilnik vključen v sistem Linux 5.15. Začetek je bil dober, nadaljevanje pa…

Zdaj, manj kot leto dni pozneje, je gonilnik še vedno več ali manj v enakem stanju kot ob izidu, saj ga Paragon, kljub obljubam, ne vzdržuje. Nekateri domnevajo, da je pomanjkanje vzdrževanja gonilnikov NTFS3 morda posledica rusko-ukrajinske vojne, v katero so vpleteni ruski razvijalci, vendar pa se je pomanjkanje popravkov napak in odgovorov na druge poizvedbe razvijalcev pojavilo že v zadnjem četrtletju lanskega leta, torej precej pred začetkom konflikta, kar pomeni, da so težave najverjetneje drugje. Kari Argillander, eden od razvijalcev, ki je med postopkom pregleda prispeval številne popravke kode NTFS3, je izrazil zaskrbljenost zaradi stanja gonilnika in opozoril, da od Paragona ni mogel dobiti nobenega odgovora, saj se na njegova povpraševanja sploh niso odzivali.

Linus Torvalds je na mailing listi jedra zato predlagal, da bi vzdrževanje NTFS3 lahko prevzel Kari in drugi zainteresirani razvijalci jedra, ki bi s tem nadomestili prvotnega vzdrževalca Konstantina Komarova, če ta ne bo v kratkem pokazal zanimanja za nadaljnje vzdrževanje gonilnika oziroma njegovega prilagajanja novemu jedru.

Več…

No Comments

Nov sklad za podporo odprtokodnim projektom

Spotify je napovedal, da bo ustanovilo poseben sklad za podporo neodvisnim odprtokodnim projektom.

Podjetje pravi, da je namen sklada opozoriti na pomembnost neodvisnih odprtokodnih projektov in njihovih razvijalcev. Novi sklad se bo začel z zneskom 100.000 €, Per Ploug, vodja odprtokodne tehnologije v podjetju Spotify, pa je v zapisu na blogu povedal, da je »to le začetni znesek«, ki se lahko tudi poveča glede na potencial in rezultate testiranj.

Podjetje bo denar v tem letu namenilo različnim odprtokodnim projektom. Sredstva bodo zagotovila finančno podporo razvijalcem in jim pomagala pri vzdrževanju projektov, vključno z odpravljanjem varnostnih ranljivosti. Spotify se bo osredotočil na projekte, ki so neodvisni in se aktivno vzdržujejo, projekti, izbrani za sklad, pa ne smejo biti vodeni s strani oseb, ki so zaposlene v podjetju Spotify.

Projekte, ki si zaslužijo podporo, bo izbrala skupina raziskovalcev Spotifyjevega oddelka za raziskave in razvoj, vključeval bo inženirje, raziskovalce in druge strokovnjake, prejemniki sredstev sklada pa bodo objavljeni maja.

Več…

No Comments

Izšel Ubuntu 22.04 LTS

Najnovejša izdaja distribucije Ubuntu z oznako 22.04 (Jammy Jellyfish) je končno tu, prinaša pa kar nekaj zanimivih sprememb, dodatkov in izboljšav.

Najbolj vpadljiva novost je vsekakor GNOME 42. Ubuntu 22.04 je zdaj opremljen z njim, tako da imajo uporabniki na voljo novo orodje za izdelavo zaslonskih slik, temni način v celotnem sistemu, izboljšano zmogljivost in še kaj.

Nove različice bodo zelo veseli tudi uporabniki Raspberry Pi. Ti so bili nad prejšnjo različico Ubuntu zelo razočarani, Ubuntu 22.04 LTS pa prinaša veliko sprememb na bolje, saj prvič podpira celotno paleto naprav Raspberry Pi. »Lepo je videti certificirano izdajo namiznega sistema Ubuntu, ki vključuje podporo za Raspberry Pi 4 z 2 GB. Izdaja omogoča razvijalcem po vsem svetu dostop do cenovno najugodnejšega razvojnega namiznega okolja,« je prve vtise komentiral Eben Upton, izvršni direktor Raspberry Pi.

Več…

No Comments

Prvi Linux z odklepanjem s pomočjo obraza

Distribucija Deepin od svojega nastanka velja za eno najlepših in kar zadeva uporabniški vmesnik tudi eno najbolj naprednih.

Bila je na primer ena prvih, ki je nudila podporo Androidnim aplikacijam, sinhronizacijo z oblakom in še kaj bi se našlo, z različico 20.5 pa je tudi prva, v katero se je mogoče prijaviti s pomočjo prepoznave obraza.

Kar zadeva druge spremembe pa – Deepin 20.5 poganja jedro 5.15.24, izboljšana je aplikacija za elektronsko pošto Deepin Mail, program za zajem zaslona omogoča pripenjanje zajete slike na zaslon in s tem njeno lažjo dosegljivost, v trgovini z aplikacijami je po novem mogoče poslati sporočilo neposredno razvijalcu in tako hitreje rešiti morebitne težave in še kaj se najde.

Več…

No Comments

Izšel je GNOME 42

GNOME 42 med drugim prinaša nov globalni temni način, nov način zajemanja slike zaslona in snemanje videoposnetkov in številne druge spremembe.

Nova nastavitev Dark Style omogoča nudi uporabnikom temni način v vseh aplikacijah, ki ga podpirajo, vključno s sistemskimi aplikacijami in večino aplikacij GNOME, na temni način pa je mogoče preklopiti tudi ozadja. Uporabniki lahko tudi izberejo, da se določene aplikacije odprejo v temnem ali svetlem načinu ne glede na globalne nastavitve nastavitev.

Novo orodje za izdelavo zaslonskih slik v okolju GNOME 42 se prikaže, ko na tipkovnici pritisnete tipko Print Screen. V pojavnem oknu imate možnost shraniti sliko ali posneti videoposnetek, ki prikazuje dogajanje na celotnem ali le delu zaslona.

Novi aplikaciji Urejevalnik besedila in Konzola sta zdaj privzeti aplikaciji za urejanje besedila ali odpiranje emulatorja terminala, omogočata pa tudi delo zavihki in temni način.

Ekipa okolja GNOME je številne osnovne aplikacije posodobila tudi na GTK 4 in libadwaita, kar po besedah razvijalcev prinaša izboljšave zmogljivosti in »nov sodoben slog uporabniškega vmesnika«. Med posodobljenimi aplikacijami so Koledar, Stiki, Kalkulator, Ure in Upravitelj aplikacij GNOME Software.

Več podrobnosti o spremembah v okolju GNOME 42 si je mogoče prebrati v opombah k izdaji in v spodnjem videu.

Več…

No Comments

Starši proti mestu

Nezadovoljni z delovanjem šolske platforme so se starši odločili izdelati svojo, odprtokodno. In mestne oblasti niso bile najbolj zadovoljne…

Skolplattformen, informacijski sistem, ki so ga mestne oblasti Stockholmu naročila leta 2013, mesto pa je do zdaj stal slabih 100.000 €, naj bi olajšal življenje  500 000 otrok, učiteljev in staršev in bil tehnološka vstopna točka za vse, kar se tiče izobraževanja, od evidentiranja prisotnosti do beleženja ocen. Sistem je sestavljen iz treh različnih delov in vsebuje 18 posameznih modulov, ki jih vzdržuje pet zunanjih podjetij, razvejan sistem pa uporablja 600 vrtcev in 177 šol z ločenimi prijavami za vsakega učitelja, učenca in starša. Ideja je morda bila dobra, težava pa je v tem, ker sistem – ne deluje. Androidna različica recimo, je imela oceno 1,2 zvezdici…

Christian Landgren, ločeni oče treh otrok je vsak dan izgubljal veliko časa z iskanjem ustreznih informacij  na Skolplattformen. Prebijati se je moral skozi neskončno zapletene menije, da bi ugotovil, kaj njegovi otroci počnejo v šoli, kaj potrebujejo za telovadbo, prava nočna mora pa je bila javljanje, da otrok ne bo, ker so zboleli. Kljub neskončnim pritožbam staršev, učiteljev in drugih uporabnikov se Skolplattformen dve leti po uvedbi leta 2018 ni nič spremenil na bolje. Ker mestne oblasti niso naredile nič, se je Landgren, ki je po poklicu programer, odločil stvar vzeti v svoje roke in spisati novo, uporabnikom bolj prijazno in uporabno aplikacijo. Ker je za to potreboval podatke aplikacijskega programskega vmesnika Skolplattformen, je mestne uradnike prosil, da mu jih priskrbijo. A ker odgovora ni in ni bilo, je preko svojega računa poskusil najti način, kako priti do podatkov in jih uporabiti v svojem programskem vmesniku. V nekaj urah mu je uspelo in pričel je razvijati svoj program, hkrati pa se je povezal s še dvema staršema, ki sta bila prav tako programerja in skupaj so v nekaj tednih izdelali odprtokodno alternativo Skolplattformen, ki je bila uporabniku neprimerno bolj prijazna. Pri vsem skupaj pravzaprav ni šlo za nov program, ampak za nov uporabniški vmesnik, ki je na bolj prijazen način podajal informacije iz Skolplattformen. Trojica je odprtokodno aplikacijo Öppna Skolplattformen (Odprta šolska platforma) objavila 12. februarja lani na GitHubu in starši so jo menda zelo dobro sprejeli.

Kaj pa mestne oblasti? Te so se, namesto da bi gesto pozdravile, saj je okoren in skoraj neuporaben sistem postal uporaben, odzvale z užaljenostjo in nagajanjem. Skoraj celotno leto 2021 so porabile za to, da otežijo dostop do podatkov uporabnikom novega programa, v vse skupaj pa so vpletli tudi policijo. A skupine to ni prestrašilo. Še več, vanjo se je vključilo še več programerjev in v drugi polovici lanskega leta je na aplikaciji delalo že več kot 40 ljudi, tudi oblikovalcev in pravnikov.

In kako se je zgodba končala? Zaradi vsega pompa okoli programa so mestne oblasti resneje pristopile k izboljšavi Skolplattformen, hkrati pa malce omilile napade na odprtokodno nadgradnjo omenjene skupine. Več lahko preberete na tej povezavi, ki se bere kot kakšna tehnološka kriminalka.

Več…

No Comments

Hrošči najhitreje odpravljeni v Linuxu

Razvijalci Linuxa napake odpravljajo precej hitreje kot Google, Apple in Microsoft.

Nedavno poročilo Googlovega Projekta Zero, ekipa Googlovih varnostnih analitikov za iskanje tako imenovanih nič-dnevnih ranljivosti v odprtokodnih projektih kaže, da razvijalci Linuxa napake odpravljajo hitreje kot kdor koli drugi.

Statistika, ki zajema časovno obdobje od januarja 2019 do decembra 2021 kaže, da je bil povprečen čas odprave hroščev pri Linuxu v letu 2019 12 dni, v letu 2020 8 dni, v letu 2021 pa le še 5 dni. Za primerjavo – pri Microsoftu so bile te številke 46, 18 in 16 dni, pri Googlu 26, 13 in 17 dni, pri Applu pa 61, 13 in 11 dni. Ta tri podjetja so v tem času sicer pokazala precejšnji napredek, a za Linuxom še vedno krepko zaostajajo.

Več…

No Comments

Stopili so skupaj

Google, Microsoft, Apple in Mozilla združujejo moči za izboljšanje brskalnikov

Google, Microsoft, Apple in Mozilla Foundation so napovedali skupna prizadevanja za izboljšanje interoperabilnosti brskalnikov. Cilj je, da bi Chrome, Edge, Safari in Firefox zagotavljali »enako zanesljivo in dosledno spletno izkušnjo« in »zmanjšanje števila bolečih točk za razvijalce in jim pomagati, da se osredotočijo na ustvarjanje svojih spletnih izkušenj, namesto da se ukvarjajo z različnimi nedoslednostmi v brskalnikih«.

V ta namen so podjetja skupaj razvila testno orodje, imenovano Interop 2022, ki se osredotoča na 15 elementov sodobnih brskalnikov, za katere se ve, da povzročajo največ glavobola razvijalcem. Google, Microsoft, Apple, Mozilla, Bocoup in Igalia so se dogovorili, da bodo zagotovili enako obnašanje brskalnikov na teh področjih. Ta vključujejo kaskadne plasti (cascade layers), barvne prostore (color spaces), barvne funkcije CSS, enote vidnega polja (viewport units), pomikanje, kontrole obrazcev itd.
Razvijalci in uporabniki lahko napredek brskalnikov Chrome, Edge, Safari in Firefox na 15 področjih spremljajo na nadzorni plošči Interop 2022. Na strani so prikazane ocene za stabilne in eksperimentalne različice vsakega brskalnika (Chrome in Edge Dev, Firefox Nightly in Safari Tech Preview), pojasnjeno pa je tudi, kako se te ocene izračunavajo.

Kot je videti iz trenutnih rezultatov, je indeks sodelovanja pri polnih različicah še bolj ubog, razvojne pa dajejo bolj optimistično sliko.

Več…

No Comments

Bosta Chrome 100 in Firefox 100 "sesula internet"?

S prehodom na trimestno oznako različice bi lahko imele nekatere spletne strani težave.

Ker si različni spletni brskalniki različno »razlagajo« vsebino, so snovalci spletnih strani primorani uporabiti različne trike, kako uporabniku prikazati stran takšno, kot je bilo zamišljeno. Eden od načinov je tudi ugotavljanje vrste in različice brskalnika, kar seveda poteka preko programske kode spletne strani kot take.

Takšno ugotavljanje torej ni nič posebnega, ob »izjemnih« dogodkih pa lahko dela težave. In to kar velike, saj lahko »sesuje« celo spletno stran. Zakaj? Vse skupaj spominja na milenijskega hrošča, ki naj bi 1.1.2000 ustavil svet… Malce več kot desetletje nazaj, ko so brskalniki prešli iz enomestne na dvomestno oznako različice, kar nekaj spletnih strani nekaj časa ni delovalo. Šlo je za tiste, ki so imele za oznako različice brskalnika namenjeno le eno mesto in so s prehodom na dvomestne oznake naletele na težave, saj je brskalnik »po njihovem« z različice 9 ni šel na 10 ampak na 1.

No, nekaj podobnega bi se lahko prav kmalu spet zgodilo, saj bosta brskalnika Chrome in Firefox kmalu dobila različici 100 – prvi predvidoma 29. marca, drugi pa 3. maja, glede na to, da enake oznake kot Chrome uporablja tudi Microsoftov Edge, bo tudi ta »problematičen«. Zakaj? Ker se bo zgodil prehod iz dvo- na trimestno oznako različice. Če ima neka spletna stran za ugotavljanje različice namenjeni dve mesti, si bo prehod iz 99 na 100 »razlagala« kot prehod iz 99 na 10, torej na več kot deset let staro različico. Na GitHubu obstaja cel seznam spletnih strani, za katere je do zdaj ugotovljeno, da ne podpirajo trimestnih oznak, med njimi pa je tudi nekaj zvenečih imen, kot so HBO Go, Yahoo, Bethesda, Deimler.de in še kakšno…

https://twitter.com/ChromiumDev/status/1493683702043455494

Če se torej kakšna spletna stran konec marca v Chromu ali Edgeu in v začetku maja v Firefoxu ne bo hotela prikazati, bomo vedeli, zakaj…▪

No Comments