Arhiv kategorije COKS

Linux najbolj (pri)ljubljen…

Obsežna anketa med razvijalci programske opreme je pokazala, da je Linux najbolj uporabljana razvojna platforma in da jo imajo razvijalci tudi najraje.

Uredniki portala Stack Overflow so izvedli obširno anketo med razvijalci programske opreme. Eden od namenov ankete je bi tudi ugotavljanje, katera orodja najpogosteje uporabljajo, na katerih platformah razvijajo in kaj od tega imajo najraje.

Kar zadeva razvojne platforme se je za najbolj priljubljeno s 53,3 odstotki izkazal Linux, na drugem je s 50,7 odstotki Windows, sledijo pa Docker, Android, AWS, MacOS in tako naprej. A razvojna okolja, v katerih uporabniki daljo, niso nujno tista, ki jih imajo najraje. Na v vprašanje, katera imajo najraje, je kar 83,1 odstotek vprašanih povedal, da je to Linux. Sledijo mu Docker (77,8%), Kubernets (76,8%), Raspberry PI (72,1%) in tako naprej. Kar zadeva Microsoftova okolja je Azure na devetem, Windows pa na dvanajstem mestu, takoj za Androidom.

Kaj pa programski jeziki? Razvijalci imajo najraje Rust, sledita pa mu Python in TypeScript, najbolj pa sovražijo VBA, Objective-C in zbirni jezik (assembler). In v čem bi najraje delali? Najbolj jih mika Python, sledita pa JavaScript in Go.

Celotne rezultate ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 90.000 razvijalcev z vsega sveta, si lahko ogledate na tej povezavi.

No Comments

Najboljše igre za Linux na Steamu

Igre v okolju Linux niso bile nikoli ravno dobro zastopane. A časi se spreminjajo in sedaj so na voljo tudi najboljši naslovi…

Seznami »najboljše igre za Linux« niso nekaj ravno pogostega. Sicer ne moremo reči, da iger za Linux ni bilo, je pa bila izbira, blago rečeno, zelo okrnjena. Razlog za to je seveda ta, da se proizvajalci iger niso ravno najbolj strinjali z odprtokodno idejo. Z razvojem projekta WINE so se zadeve sicer nekoliko spremenile na bolje, saj je bilo preko njega mogoče zaganjati aplikacije in mnoge igre za Windows tudi znotraj Linuxa. Ne pa vseh. Tiste najboljše so bile še vedno nedosegljive.

In potem je prišel Steam, ki mu je vseeno za »igralski apartheid« – zanj so vsi operacijski sistemi (skoraj) enaki in igre so na voljo vsem. In tako smo sedaj lahko prvič deležni seznama, ki je dejansko vreden naslova Najboljše igre za Linux.

Več…

No Comments

Tudi angleška centralna banka se »odpira«

Bank of England bo svoj informacijski sistem opremila z odprtokodnimi analitičnimi orodji.

Angleška nacionalna centralna banka Bank of England ima v lasti za 485 milijard funtov sredstev, dnevno pa opravi za okoli 650 milijard funtov transakcij, kar je seveda že samo po sebi velik informacijski izziv, če pa k temu dodamo še potrebo po rednem opravljanju stresnih testov, torej kompleksnih analiz, ki testirajo bančno odpornost na različne nepredvidene finančne situacije, pa je celoten sistem informacijska nočna mora.

Pred letom 2012 je banka uporabljala 128 različnih analitičnih sistemov, ki so zahtevali »precejšnje stroške in bili zelo zapleteni«. Tistega leta pa je stopil v veljavo Uredba o evropski tržni infrastrukturi  (European Market Infrastructure Regulation – EMIR) in vodstvo banke se je odločilo analitični sistem zasnovali popolnoma na novo. Nova analitična tehnologija temelji na strojni opremi VMWare VxRack, podatkovnem skladišču EMC Isilon s 320 Tb prostora in 10 Tb delovnega pomnilnika, vse skupaj pa krmili Apache Atlas. Več…

No Comments

»Netflix za igre« bo temeljil na odprtokodnih orodjih

Storitev Google Stadia bo omogočala igranje iger v ločljivosti 4K in hitrosti 60 fps kar iz brskalnika Chrome.

Na pravkar končani 2019 Games Developer Conference je Google končno predstavil dolgo pričakovano rešitev pretočnega igranja iger Stadia, torej nekaj, čemur pravijo »Netflix za igre«. Storitev bodo zagnali še letos, omogočala pa bo pretočno igranje iger ločljivosti 4K ter hitrosti 60 fps – in vse to kar iz brskalnika Chrome in brez potrebe po strojnem pospeševanju na lokalnem računalniku. To seveda pomeni, da bo igre mogoče igrati tudi na prenosniku z Linuxom. Več o storitvi si lahko preberete na tem naslovu, na tem mestu pa nekaj o tehnologiji, ki stoji za celotnim projektom.

Glede na dominacijo v oblačnih tehnologijah seveda ni nič nenavadnega, da se je Google odločila za Linux kot osnovo storitve Stadia. Še več, poleg Linuxa kot operacijskega sistema, na katerem teče vse skupaj, je za 3D-grafiko in izračunavanje uporabil tudi programski vmesnik (API) Vulkan, od ostalih kritičnih komponenta pa je potrebno omeniti tudi odprtokodne LLVM, prevajalnik DirectX Shaper, GAPID, Radeon GPU Profiler in RenderDoc.

Več…

No Comments

Napredek že po dveh tednih!

Microsoft je v začetku meseca odprl izvorno kodo Kalkulatorja in odprtokodna filozofija, proti kateri so se v Redmondu borili več kot 25 let, že prinaša napredek.

Predstavniki Microsofta, od Billa Gatesa do lokalnih zastopnikov, so včasih ob omembi pojma »odprta koda« poskočili, kot da jih je kdo pičil. A časi se spreminjajo in z njimi tudi klima v Redmondu. In to drastično. Microsoft ne le, da ni več sovražnik odprtokodne filozofije, celo eden njenih največjih podpornikov je postal. No ja, ta izjava je malce pretirana, saj pri vsem skupaj seveda ne gre za filantropijo ampak za lastno računico, res pa je, da se je marsikaj spremenilo. Microsoft je kupil GitHub, odprl 60.000 svojih patentov s ciljem povečanja varnosti Linuxa, tu in tam pa so naredili tudi kaj »za zabavo«, kot je recimo izvorna koda File Managerja iz začetka devetdesetih. No, najnovejši član odprtokodnih projektov je pred dobrima dvema tednoma odprl tudi Kalkulator iz okolja Windows 10.

Zakaj se je Microsoft odločil za to? Gre za potezo, ki sodi med »resne« ali »za zabavo«? Uradni odgovor je, da so s tem hoteli »razvijalcem omogočiti lažjo integracijo Kalkulatorja in njegovega uporabniškega vmesnika v lastne aplikacije za okolje Windows, poleg tega pa taistim razvijalcem omogočiti javljanje in odpravljanje morebitnih hroščev, sodelovanje v razpravah okoli prihodnosti Kalkulatorja in pomoči Microsoftovim inženirjem pri izdelavi še boljše aplikacije«.

In to jim očitno uspeva, saj je na GitHubu kar nekaj idej, kaj vse bi bilo mogoče izboljšati, ena – risanje grafov – pa je celo v tako imenovani predizdelavi. Risanje grafov funkcij je sicer nekaj, kar bodo uporabljali bolj redki, ti pa, posebej če bo zadeva preprosta za uporabo in dovolj zmogljiva, z velikim veseljem. Recimo srednješolci, ki bodo lahko preverili ali so funkcijo, ki jim jo je naložil profesor, prav narisali. Pravzaprav sploh ni slabo za nekaj, kar je odprto šele nekaj tednov.

A to še zdaleč ni vse. Idej za izboljšanje Kalkulatorja je še kar nekaj:
– V funkciji pretvorb med veličinami bi radi prikazali tudi formulo za pretvorbo,
– Kalkulator bi se lahko pripel na druga okna,
– Znanstvene konstante v Znanstvenem načinu bi bile prikazane v posebnem zavihku,
– Pravilno zaokroževanje števil na ustrezno število decimalnih mest,
– Prikaz zgodovine urejanja…

Same koristne zadeve torej.

Vir: GitHub

No Comments

Izšel GNOME 3.32 »Taipei«

GNOME je verjetno najbolj priljubljeno namizje za Linux, zato je novica in novi različici vedno pomembna stvar.

GNOME Foundation je po šestih mesecih razvoja izdalo novo različico svojega namizja, ki sedaj nosi oznako GNOME 3.32 'Taipei'. Na novi različici je delalo 798 razvijalcev, v njej pa je menda kar 26.438 sprememb napram prejšnji.

Večina teh sprememb je seveda razhroščevalne narave, nekaj pa je tudi vizualnih novosti, ki dajejo novi različici bolj svež in sodoben videz. Osnovne barve so sedaj izrazitejše, gumbi za preklapljanje so obarvani glede na to ali je funkcija vključena ali izključena, spremenjen, bolj prijazen in bolj konsistenten je videz aplikacij, s povečanjem osveževanja pa je slika bolj tekoča, kar je vidno predvsem pri animacijah. Več o novostih si lahko preberete tukaj.

Zanimiva je tudi eksperimentalna funkcija, imenovana Fractional scaling (delna, frakcijska povečava), ki dele namizja poveča tako, da so bolje vidni na večjih zaslonih. Izbirati je mogoče med celoštevilnimi povečavami (1,2,3..) ali pa četrtinskimi (1,25, 1,5, 1,75…) in tako nastaviti velikost, ki je najbolj primerna uporabnikovemu zaslonu.

Več…

No Comments

SUSE spet neodvisen

SUSE, prvo podjetje, ki je začelo tržiti Linux v poslovne namene, je skozi zgodovino zamenjalo kar nekaj lastnikov, od sredine marca pa je spet – samostojno.

Vsak, ki je kdaj vsaj razmišlja o Linuxu, je slišal za SUSE in njihovo distribucijo OpenSUSE, če nje drugega, si je zapomnil njihovo maskoto – gekona. Zgodovina SUSE sega tja v leto 1992, ko so trije študenti matematike Roland Dyroff, Burchard Steinbild in Hubert Mantel ter Thomas Fehr, ki je ta študij pravkar končal in delal kot programer, ustanovili podjetje z imenom Gesellschaft für Software und System Entwicklung ali na kratko S.u.S.E (kasneje so ga spremenili v SuSE, na koncu pa v SUSE). Kot uradni logotip so si izbrali gekona z imenom Geeko, ker je beseda na eni strani podobna besedi »gecko«, ki označuje gekona, na drugi pa besedi »geek«. Podjetje je naprej izdelalo lastno distribucijo Linuxa (SLS) iz katere je kasneje nastal Slackware, ko so tega leta 1994 lokalizirali v nemški jezik pa je nastal S.u.S.E. Linux 1.0, prva distribucija po imenom podjetja. Podjetje začelo rasti, a je leta 2003 zapadlo v krizo in podjetje je bilo prisiljeno iti v prodajo, kupil pa jih je Novell za 210 milijonov dolarjev. Nato je bil sedem let mir, potem pa se je leta 2010 pojavil Attachmate Group in za 2,2 milijardi dolarjev prevzel Novell. Štiri leta kasneje, torej 2014, se je Attachmate Group združil z Micro Focusom in nastal je Micro Focus Group., znotraj katerega je SUSE posloval kot samostojna poslovna enota.

In tako je bilo do preteklega petka, ko je investicijsko podjetje EQT od Micro Focusa za 2,5 milijarde dolarjev odkupila SUSE in ga s tem naredila spet za samostojno podjetje.

In kaj to pomeni za prihodnost OpenSUSE, Linuxa in odprtokodnih rešitev nasploh? Tega seveda še ne vemo, je pa osamosvojitev zanimiva poteza, posebej v luči IBM-ovega prevzema Red Hata nekaj mesecev nazaj.

Vir: SUSE

No Comments

Kazenska ovadba zaradi vsiljevanja Windows

Člen koalicijske pogodbe vladajočih strank na nemškem Spodnjem Saškem, ki vključuje tudi prisilni prehod iz Linuxa na Windows, je predmet kazenske ovadbe.

To, da izbira med Linuxom in Windows oziroma med odprtokodnimi in lastniškimi rešitvami že dolgo ni več tehnološko ampak izključno politično vprašanje, je jasno že dolgo. In redko kje je to vidno nazorneje kot v Nemčiji, kjer je odmevnih primerov političnega in ne tehnološko/finančnega vmešavanja politike kar nekaj. Najnovejši primer je Spodnja Saška. Tam trenutno vladata stranki SPD in CDU, ki sta v svoji koalicijski pogodbi med drugim zapisali tudi to, da bosta v času svoje vladavine poskrbeli za to, da bo javna uprava te zvezne države prešla iz OpenSuse Linuxa spet nazaj na Windows.

»Ta odločitev je potrebna ponovnega pravnega preverjanja!«,  se je za založbo Heisse dokaj taktično izrazil Axel Braun, direktor svetovalne hiše Axxite, ki je proti ministrskemu predsedniku Stephanu Weilu, finančnemu ministru Reinholdu Hilbersu in članom kalicijskih strank SPD in CDU v spodnjesaškem parlamentu vložil ovadbo. V njej jim, nič kaj taktno, očita »ustanovitev kriminalne združbe s ciljem narodne izdaje, kršitve nemške Splošne uredbe o varstvu podatkov ter neodgovorne porabe denarja davkoplačevalcev Spodnje Saške.«

V ozadju ovadbe je namera spodnjesaških finančnih oblasti, med katere sodijo vsi finančni uradi, da okoli 12.000 računalnikov namesto z Unixom oziroma Linuxom, ki ga uporabljajo že dolga četa, opremijo z Windows. Prehod naj bi se začel še letos.

V ovadbi Braun navaja, da je bila odločitev sprejeta brez tehničnih ali funkcionalnih argumentov, pred prehodom ni bila izvedena ocena tveganja in stroškov, prav tako pa od Redmonda niso dobili zadovoljivih odgovorov o tem, kateri vse podatki se izmenjujejo med Windows in Microsoftom, kar je seveda v nasprotju z nemško Splošno uredbo o varstvu podatkov (DSGVO).

Lahko ovadba kaj doseže? Braun in  njegovi odvetniki menijo, da ne in da se, glede na politično klimo, državno tožilstvo niti odzvalo ne bo, kaj šele da bi sprožilo preiskavo…

Več…

No Comments

Je čas tudi za odprtokodno vlado?

Profesor prava Tom W. Bell iz ameriške univerze Chapman meni, da je. In njegovi argumenti so dokaj zanimivi.

Včasih smo imeli velike osrednje računalnike z namenskimi, posebej zanje napisanimi operacijskimi sistemi, kar se ni izkazalo za najbolj uporabno in priročno, zato smo sistem razdrobili v veliko število majhnih delčkov, samostojnih računalnikov, na katerih si lahko sami izbirajmo operacijski sistem, ki nam ustreza, pri tem pa še vedno sodelujemo z drugimi sistemi, ki tečejo na drugih računalnikih.

Je čas, da na podobne način reorganiziramo tudi politično sliko? Profesor Bell v svoji knjigi »Your Next Government?: From the Nation State to Stateless Nations« meni, da je in da se bo to v prihodnosti moralo zgoditi. Nekaj njegovih argumentov si lahko ogledate v spodnjem  videu YouTubovega kanala TWiT Netcast Network.

Več…

No Comments

Izšel je LibreOffice 6.2

Brezplačna odprtokodna pisarna ponuja novo vsestransko in prilagodljivo orodno vrstico ter boljšo združljivost z drugimi pisarniškimi paketi.

Document Foundation je izdal novo večjo nadgradnjo svojega brezplačnega odprtokodnega pisarniškega paketa LibreOffice, ki sedaj nosi oznako 6.2. Najbolj vpadljiva novost, ki sicer ni vključena privzeto in jo je potrebno izbrati posebej, je tako imenovani NotebookBar. Gre za povsem prenovljeno orodno vrstico, ki običajnim Standardni, Enojni in Stranski orodnim vrsticam dodaja še dve novi različici – »V zavihkih« in »Strnjeno vrstico s skupinami«. V uradnem blogu so snovalci zapisali, da je namen različice z zavihki ta, da se uporabnikom, navajenim drugih pisarniških paketov, nudi občutek domačnosti, zbiranje orodij v skupine pa dostop do najpogosteje uporabljanih orodij z le enim klikom, do malce redkeje uporabljanih pa z največ dvema.

Poleg večje podobnosti z drugimi, predvsem lastniškimi pisarniškimi paket, nudi LibreOffice 6.2 tudi boljšo združljivost z njimi, kar pomeni, da bo sedaj še manj težav pri odpiranju in  shranjevanju dokumentov v formatih docx, xlsx in podobnih. Izboljšana je tudi integracija v okolja KDE/Qt5/LXQt, združljivost s kodranjem OOXML, izboljšano pa je tudi delovanje v grafičnih okoljih višjih ločljivosti.

Dokaj pomembna sprememba je tudi ta, da se z LibreOffice 6.2 končuje razvoj za 32-bitni Linux kar pomeni, da novih različic Linux 86 več ne bo.

Popoln seznam sprememb, novosti in izboljšav lahko najdete na tej povezavi.

No Comments