Po družbah Red Hat in Apptio IBM z nakupom družbe HashiCorp še dodatno širi svojo mozaik podjetij za poslovanje v oblaku.

IBM za 6,4 milijarde ameriških dolarjev kupuje podjetje HashiCorp, ki je specializirano za orodja za poslovanje v oblaku. Tiskovna agencija Reuters je ob sklicevanju na notranje strokovnjake pred časom namignila, da bo naslednji IBM-ov milijardni prevzem 23. aprila 2024, zdaj pa je podjetje posel tudi uradno potrdilo.

IBM pravi, da želi z nakupom družbe HashiCorp ustvariti celovito celovito platformo hibridnega oblaka. HashiCorp prinaša ustrezne vire in znanja za izkoriščanje sinergijskih učinkov na dokazano rastočih področjih Red Hat, Watsonx, varnost podatkov, avtomatizacija IT in svetovanje. S tem IBM namiguje predvsem na storitve in orodja družbe HashiCorp, ki so pomembna za poslovanje v oblaku, zlasti Terraform in Vault. Terraform je eno najbolj razširjenih orodij za infrastrukturo kot kodo, ki se lahko uporablja za samodejno ustvarjanje, upravljanje in odstranjevanje strežniške in omrežne infrastrukture – ne glede na dejansko infrastrukturo pod njo. Bo pa Veliki modri moral razmisliti, kaj s potezo, s katero je HashiCorp lani povzročil veliko nemira v odprtokodnem taboru, ko je spremenil smer licence v Business Source License (BSL) 1.1.

Več…

Zvočno orodje Audacity v novi različici ponuja tudi prepoznavo tempa, časovno raztezanje ter brezizgubno sprememba višine tona.

Razvijalci priljubljenega zvočnega orodja Audacity so izdali različico 3.5, ki ponuja nekaj novih funkcij in popravkov napak. V seznamu sprememb za različico Audacity 3.5 je razvojna ekipa programa zapisala, da orodje zdaj podpira shranjevanje v oblak na portalu audio.com, kar naj bi uporabnikom omogočilo delo z vsemi napravami, skupno rabo vsebine in sodelovanje,  če gre kaj narobe, pa je mogoče preprosto obnoviti prejšnjo različico.

Razvijalci pojasnjujejo tudi, da lahko Audacity zdaj samodejno prepozna tempo uvoženih zvočnih vzorcev in zank (loops) ter jih po želji prilagodi želenemu tempu. Analiza se izvede s pomočjo analize zvoka in metapodatkov, ki jih vsebujejo datoteke. Če se ne želite zanašati na samodejno prepoznavanje hitrosti s pomočjo analize zvoka, lahko zanke pripravite tako, da kjer koli v imenu datoteke nastavite oznako tempa Acidizer ali zapišete hitrost na primer v obliki »123 bpm«.

Po besedah programerjev je nova funkcija tudi nedestruktivni premik višine tona, ki ga lahko uporabite tako, da držite pritisnjeno tipko Alt in hkrati pritisnete tipki za dvig ali spust. Do nje lahko dostopate tudi prek prelivnega menija za tremi pikami »…« neposredno na zvočnem posnetku in izbiro "Višina tona in hitrost …". S puščico, ki kaže navzgor ali navzdol, in številko ob njej program Audacity prikaže, za koliko je bila višina zvoka premaknjena. Funkcija ima možnost "Optimiziraj za glas …", ki je namenjena ohranjanju formantov med premikom višine.

Več…

Odprta platforma za umetno inteligenco Hugging Face začenja svoj naslednji ambiciozni projekt: odprto okolje za robotiko.

Razvil ga bo znanstvenik Remi Cadene, kot je sporočil prek X (prej Twitter). Cadene je pred tem delal pri Tesli pri razvoju avtopilota in humanoidnega vsestranskega robota Optimus. Njegovo znanstveno delo se osredotoča na mehanizme, na katerih temelji inteligenca, in zlasti na reprodukcijo človeškega vedenja s pomočjo umetnih nevronskih mrež. V ta namen raziskuje nove arhitekture, metode učenja, teoretične okvire in zlasti pristope za razlago rezultatov in procesov odločanja sistemov umetne inteligence.

Podjetje Hugging Face je že razpisalo novo delovno mesto za nov projekt: iščejo inženirje robotike, ki bodo razvili poceni robotski sistem na podlagi odprte kode in globokega učenja. Njihove naloge bodo vključevale razvoj algoritmov za načrtovanje in nadzor gibanja ter zaznavanje in navigacijo.

Od svoje ustanovitve leta 2016 je Huggingface postal platforma par excellence za razvoj, izmenjavo in primerjalno analizo odprtih sistemov strojnega učenja. Infrastrukturo upravlja istoimensko francosko-ameriško podjetje. Pomembna storitev je knjižnica Transformers, ki uporabnikom sistema Huggingface zagotavlja odprtokodne implementacije modelov za slikovne, besedilne in zvočne naloge. Leta 2021 je podjetje Huggingface sprožilo pobudo BigScience za razvoj odprtokodnega modela LLM (Large Language Model) kot protiuteži lastniškim jezikovnim umetnim inteligencam podjetij OpenAI, Meta in Google. Leto pozneje je mreža neodvisnih raziskovalcev in manjših podjetij predstavila model BLOOM s 176 milijardami parametrov.

S svojim načrtovanim projektom robotike je podjetje Hugging Face naredilo logičen naslednji korak. Strojno usposobljeni sistemi namreč postajajo vse bolj multimodalni, kar pomeni, da hkrati obdelujejo vse več vrst vhodnih podatkov in jih prikazujejo na različne načine. Trenutno večinoma združujejo slike in besedilo, vendar se v usposabljanje multimodalnih modelov vse pogosteje vključujejo tudi avdio, video in senzorski podatki. Osrednji gradniki multimodalnih umetnih inteligenc so veliki jezikovni modeli, kot sta GPT ali LLaMA, saj so že ponotranjili precej obsežno znanje o svetu in ga pogosto znajo presenetljivo dobro uporabiti. Zato se z modeli LLMA vse pogosteje eksperimentira v robotiki, na primer za prevajanje kratkih navodil uporabnikov v podrobne zaporedne načrte za robote.

Več…

Poslovni uporabniki operacijskega sistema Ubuntu lahko za dve dodatni leti podaljšajo podporo za različice LTS in to od 14.04 naprej.

Canonical zdaj ponuja dvanajstletno podporo za Ubuntu kot plačljivo razširitev licenc Pro. Ponudba je namenjena različicam LTS (Long Term Support) operacijskega sistema Linux, ki so standardno podprte pet let, kot del Ubuntu Pro pa deset let. Podjetja lahko zdaj prejmejo dve dodatni leti.

Poteza ni naključna: podpora za Ubuntu 14.04 LTS se bo končala ta mesec, uporabniki Ubuntu Pro pa jo bodo po želji lahko podaljšali, enako pa velja tudi za vse naslednje različice.

In kaj vključuje dodatna podpora? Pomembne varnostne posodobitve paketov iz glavnega in univerzalnega skladišča, ki vključujejo CVE z oznakami kritična, visoka in srednja, na voljo pa je tudi podpora Canonical Support po telefonu in prek kuponov (tickets).

Toda zakaj bi Canonical svoje stranke spodbujal, da še naprej uporabljajo tako star operacijski sistem, kot je Ubuntu 14.04? V napovedi omenjene novosti je izrecno poudarjeno, da sta dodatni dve leti namenjeni predvsem zagotavljanju varnosti v času tranzicije oziroma nadgradnje sistema in programske opreme.

Več…

Če si želite sami izdelati svojo miško, potrebujete Arduino Pro Micro, možnost 3D-tiskanja ohišja in tale odprtokodni projekt.

Maker Ben je na svojem kanalu na YouTubu posnel potek dela od glinenega modela do končne miške.

Tehnično miška temelji na Arduinu Pro Micro, ki je povezan z laserskim senzorjem gibanja PMK3389IS-T3QU podjetja PIXART in rotacijskim kodirnikom PEC12R-4220F-S0024 podjetja Bourns. Gumbi za miško so bili izvedeni z mehanskimi nizkoprofilnimi gumbi za tipkovnico – skupaj jih je šest, po dva na gumb za miško in dva za palec na strani. Vrtljivi pretvornik zagotavlja kolesce za miško na strani za palec.

Ohišje je natisnjeno v 3D: ohišje je bilo izdelano tako, da je bil najprej iz gline oblikovan model, ki se popolnoma prilega roki. Ta model je bil nato fotografiran z vseh strani in pretvorjen v 3D-model z odprtokodno programsko opremo Meshroom, rezultat dodatno obdelal v programu Fusion360 in na koncu natisnjen.

Koda in datoteke Gerber so na voljo na strani projekta na GitHubu, prav tako je na voljo celoten seznam komponent. Vsi, ki si želite oblikovati svoje ohišje ali 3D-skenirati, boste na njej našli vse, kar potrebujejo za začetek.

Več…

Grok, klepetalni robot, ki ga pripravlja podjetje xAI Elona Muska, bo postal odprtokoden in že ta teden na voljo brezplačno.

Elon Musk je na konferenci X napovedal, da želi njegovo podjetje xAI, ki se ukvarja z umetno inteligenco, ta teden dati na voljo odprtokodno programsko opremo Grok. Grok je klepetalni robot, ki naj bi bil manj politično pristranski kot drugi modeli umetne inteligence, recimo ChatGPT. Kaj to konkretno pomeni, je precej nejasno, lahko pa domnevamo, da bo vseboval manj varoval in ovir, to pa lahko pomeni lažje ustvarjanje ponaredkov v slogu fotografij volilnih delavcev, ki mečejo glasovnice v koš, Joeja Bidena v bolnišnici in podobnih. Grok bi lahko bil sprva manj previden pri takšnih vsebinah.

To, da je Musk prav zdaj objavil svojo namero, da bo Grok postal odprtokoden, seveda ni nobeno naključje ampak del spora s podjetjem OpenAI, katerega soustanovitelj je bil pred približno desetimi leti. Podjetje je nekaj let kasneje zapustil, saj mu. kot je zdaj mogoče prebrati v objavljenih elektronskih sporočilih iz tistega časa, ni uspelo uveljaviti izključnega nadzora nad razvojem modelov umetne inteligence kot del podjetja Tesla. Menil je, da ni drugega načina, da bi postal dovolj velik, da bi lahko tekmoval z Googlom.  A zamere proti OpenAI so očitno še vedno prisotne, saj je Musk podjetje zdaj obtožil, da ni več odprto in da se oddaljuje od svojega prvotnega poslanstva.

OpenAI v odgovoru trdi, da se je Musk strinjal, ko so se odločili, da bodo »manj odprti«. »Raziskave in rezultati raziskav morajo ostati tajni«, je zapisal soustanovitelj Ilya Sutskever. »Z razvojem umetne inteligence bo vedno bolj smiselno, da smo manj odprti. 'Odprto' v besedi OpenAI namreč pomeni, da bi morali vsi imeti koristi od sadov umetne inteligence, za znanost, ki stoji za tem, pa je čisto v redu, če je ne delimo…«

Izdaja orodja Grok bi lahko pripomogla k zanimanju za tehnologijo umetne inteligence družbe xAI, ki je bilo doslej dokaj skromno. Podobno se je pred časom odločila Meta s svojim modelom umetne inteligence Llama 2, ki je med tem pridobila kar nekaj zanimanja med razvijalci.

Kakorkoli že, je Muskova poteza, da objavi Grok kot odprto kodo, sprožila nove razprave o prednostih in tveganjih, ki jih prinaša omogočanje dostopa do naprednih modelov umetne inteligence vsakomur. Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko objava modelov umetne inteligence poveča preglednost in zanesljivost, drugi pa izražajo zaskrbljenost zaradi morebitnih nevarnosti neomejenega dostopa do zmogljive tehnologije umetne inteligence. ▪

Ekipa za električna vozila univerze MIT je predelala Ducatijev motocikel 900SS tako, da ga poganjajo gorivne celice in se z njim podalo na dirkališče v prepričanju, da lahko poberejo nekaj »fosilnih skalpov«.

Dvanajstčlanska ekipa se je odločila izdelati ta hibridni pogon na gorivne celice z namenom čim boljšega razumevanja tega relativno redko uporabljanega čistega goriva in v upanju, da bo njihov projekt spodbudil tudi druge, da poskusijo z njim in skušajo razviti tehnologije »majhnih vodikovih« vozil do te mere, da bodo komercialno (bolj) zanimivi. Zato je celoten projekt tudi odprotokoden.

Projekt razvijajo približno eno leto, začeli pa so z donatorskim motociklom Ducati Supersport iz leta 1999 iz katerega so odstranili motor z notranjim izgorevanjem in vse povezane dodatke, tako da je ostal le okvir z volanom, zavorami in vzmetenjem. Ker je od originala ostal le okvir s krmilom, zavorami in vzmetenjem. V ta preostanek, ki so ga krstili za »Toothless« (brezzobi), so nato vgradili električni pogonski sklop z majhno baterijo in neposrednim verižnim pogonom na zadnje kolo ter točkami za pritrditev nihajne roke. Vodikov sistem je bil dodan kot podaljševalnik dosega in je stalno črpal energijo iz Doosanove gorivne celice, ki se napaja iz plinske jeklenke, nameščene pod zadkom kolesa. Rezultat sicer ni nekaj, kar bi bilo ravno hudi prijetno za oko, a lepota ni prvotni cilj projekta.

V zgornjem videoposnetku kolo ni videti ravno hudo hitro, a to je bilo pričakovano, saj gre za potrditev koncepta. Zdaj, ko se je ta izkazal za dobrega, se ekipa pripravlja na zamenjavo običajnega električnega motorja s kakšnim bolj živahnim in zasnovanim po meri motocikla. Cilj je, da se izdela motocikel, ki bo konkurenčen bencinskim, a neprimerno bolj čist.

Zamisel o vodikovih motociklih ni nova, saj so jo v preteklih letih že nekajkrat predstavili azijski proizvajalci motociklov. Nazadnje Kawasaki, ki je letos pričel testirati svoj motocikel H2 prilagodil za zgorevanje vodika v 1000-kubičnem motorju z notranjim izgorevanjem.

In zakaj je MIT-jev projekt tako poseben? »Kolikor nam je znano,« je za MIT News povedal vodja projekta Aditya Mehrotra, »gre za prvo popolnoma odprtokodno, strogo dokumentirano, preizkušeno motorno kolo z gorivnimi celicami na svetu, izdano kot platforma. Nihče drug ni izdelal motornega kolesa in ga testiral na takšni ravni kot mi ter ga dokumentiral do te mere, da bi ga lahko kdo v prihodnosti dejansko uporabil in razširil ali uporabil v raziskavah.«

Več…

Eden glavni razvijalcev strežnika nginx se je odločil zapustiti projekt in zagnati svojega z imenom freenginx, ki bo »pravi odprtokodni«

Nginx je spletni strežnik, ki lahko deluje tudi kot povratni posrednik (Reverse Proxy), e-poštni posrednik (E-Mail-Proxy), izravnalnik obremenitve (Load Balancer) in predpomnilnik http (HTTP Cache), ki letos praznuje dvajseto obletnico obstoja. Projekt je leta 2002 zagnal Igor Sysoev in ga z licenco BSD prvič objavil leta 2004. Leta 2011 je bilo v Moskvi ustanovljeno komercialno podjetje Nginx, Inc, ki je poleg odprtokodne programske opreme izdalo tudi komercialno različico NGINX Plus. Leta 2019 je podjetje F5 Networks kupilo podjetje Nginx za 670 milijonov USD.

Eden od zaposlenih pri Nginx, kasneje pa tudi pri podjetju F5 Networks je bil tudi Maxim Dounin. Ko je podjetje po začetku ruske invazije v Ukrajini zaprlo svoje pisarne v Moskvi, je Maxim z njim sklenil dogovor, da kot prostovoljec še naprej sodeluje pri razvoju strežnika. A je bilo to sodelovanje relativno kratkega roka. V podjetju so se namreč, po mnenju Dounina, pričele dogajati stvari, s katerimi se ni strinjal. Največji problem je bil, da so »nekateri novi, netehnični vodje v podjetju F5 menili, da bolje vedo, kako voditi odprtokodne projekte, predvsem kar zadeva varnostne smernice. To je sicer njihova pravica, saj so lastniki projekta, a je s tem nginx prenehal biti brezplačna odprtokodni projekt, ki se vzdržuje za skupno dobro«, je zapisal v sporočilu za javnost. Zato se je umaknil iz projekta nginx in namesto tega začel alternativni projekt freenginx, katerega cilj je nadaljnji razvoj brez vmešavanja podjetij.

Več…

Harvardski raziskovalec Frank Nagle je izračunal, koliko bi morala podjetja plačati, če ne bi bilo odprtokodne programske opreme.

Od prosto dostopne odprtokodne programske opreme ima svetovno gospodarstvo veliko merljive koristi. To je ugotovil Frank Nagle, docent na Harvard Business School (HBS). Nagle je skupaj z Manuelom Hoffmannom (HBS) in Yanuo Zhou z Univerze v Torontu izračunal vrednost odprtokodne programske opreme v nedavno objavljeni istoimenski študiji. Znesek je še posebej visok na strani povpraševanja, tj. za podjetja, ki uporabljajo take programe ter z njimi povezane programske jezike in knjižnice: po študiji bi podjetja imela stroške v višini 8,8 bilijona USD, če bi morala sama kupiti ali razviti te sisteme. Na strani ponudbe bi morali programerji za teoretični razvoj najpogosteje uporabljenih odprtokodnih programskih izdelkov porabiti dodatnih 4,15 milijarde USD.

Po analizi bi morala podjetja brez brezplačne programske opreme za svoje računalniške programe porabiti 3,5-krat več sredstev kot zdaj. 84 odstotkov dodatnih stroškov bi nastalo samo pri šestih najpomembnejših programskih jezikih, tj. C, Java, JavaScript, Python, Typescript in Go. Kar zadeva dejansko programsko opremo, so raziskovalci poleg operacijskega sistema Linux upoštevali še strežnik Apache ter programe FileZilla, GIMP, LibreOffice, TensorFlow, VirtualBox in medijski predvajalnik VLC. Ugotovili so tudi, da je 96 odstotkov vrednosti odprtokodne programske opreme v podjetjih doslej ustvarilo le 5 odstotkov vseh sodelujočih razvijalcev. Doslej je bila brezplačna programska oprema pri ekonomskih izračunih stroškov in koristi v veliki meri prezrta, saj nima cenovne oznake, tržne podatke pa je težje pridobiti.

Naglova ekipa je analizirala dva vira, ki beležita uporabo proste programske opreme v milijonih podjetij po vsem svetu. Prvi je projekt Census II, ki vključuje podatke več deset tisoč podjetij, drugi pa podatkovna zbirka BuiltWith, ki vključuje informacije iz pregledov skoraj devetih milijonov spletnih strani. Analizirali so osnovno tehnologijo, vključno z odprtokodnimi knjižnicami, da bi določili delež rešitev s prosto programsko opremo. Pred tem so analitiki evropske študije, objavljene leta 2021, že ocenili, da je gospodarski pomen odprte kode samo v letu 2018 v takratnih 27 državah EU znašal do 95 milijard evrov. V drugi študiji, objavljeni novembra, je Nagle skupaj z ekonomistom Shanom Greensteinom in poslovno strateginjo Nataliyo Wright ugotovil, da povečanje sodelovanja v odprtokodnih projektih prek portala GitHub v posamezni državi vodi v povečanje števila novih tehnoloških podjetij v tej državi.

Po mnenju te skupine bi lahko odprta koda, če bi se več vlagalo v usposabljanje, pomagala izenačiti konkurenčne pogoje med bolje in slabše opremljenimi državami in tako delovala kot gonilo inovacij. Poleg tega bi povečanje udeležbe v sistemu GitHub v eni državi privedlo do bolj globalno usmerjenih zagonskih podjetij, saj skupnost razvijalcev deluje tudi po vsem svetu. Start-upi so tudi pogosteje usmerjeni v skupnost in družbene cilje, kot so enakost spolov, okoljska trajnost ter izboljšanje zdravja in izobraževanja. Na splošno se kakovost zagonskih podjetij povečuje vzporedno z večjo vključenostjo v projekte proste programske opreme. Po navedbah združenja OSB Alliance obe študiji kažeta, "da imajo od podpore odprtokodnemu ekosistemu koristi tako civilna družba kot posamezna podjetja in celotna gospodarstva". Politična podpora ima tako "močan učinek gospodarskega, inovacijskega in družbenega vzvoda na regionalni in svetovni ravni".

Več…

Najprej je grozil s pravnimi posledicami, potem pa menda ugotovil, da je šlo za napako in da je odprtokodna rešitev zanje celo koristna…

Nemški programer in razvijalec Andre B. je izdelal vtičnik (plug-in) za brezplačni in odprtokodni sistem za avtomatizacijo doma Home Assistant, s katerim je mogoče upravljati pralne stroje, kuhinjske aparate, čistilnike zraka in druge naprave pametnega doma. Zadeva je nekaj časa delovala, 15. januarja pa je Andre dobil elektronsko sporočilo družbe Haier Europe, v katerem je ta zahtevala, da vtičnik, ki ga je mogoče uporabiti za vključitev aparatov proizvajalca Haier in njegovih hčerinskih znamk, kot sta Candy in Whirlpool umakne iz spleta. Brezplačni vtičnik naj bi »kršil proizvajalčeve pogoje uporabe« in »uporabljal storitve na nedovoljen način«, je navedeno v zahtevi podjetja. Družba Haier je zagrozila s pravnimi ukrepi in odškodninskim zahtevkom, če zahteve ne bodo upoštevane.

Razvijalec je sprva razmišljal o tem, da ubogal in se podredil grožnjam, a si je zaradi široke podpore odprtokodne razvojne skupnosti, ki je pozvala k bojkotu Haierjevih izdelkov, vtičnik pa razvejala (forked) več kot 2000-krat in s tem preprečila, da bi izginil iz spleta. In ker so o tem pričeli pisati tudi mediji, si je Haier relativno hitro premislil in že 20. januarja ponovno stopil v stik z Andrejem, tokrat v zelo pomirljivem tonu. Vodja oddelka za internet stvari Gianpiero Morbello, je v sporočilu zapisal, da je bilo »obvestilo o odstranitvi standardizirano pismo«, ki ga avtor ne bi smel dobiti, saj je njegov vtičnik »znatno povečal število zahtevkov strežniku«. Dejansko stanje naj bi bilo prav nasprotno – Haier je pripravljen sodelovati z Andrejem in mu pomagati pri optimizaciji vtičnika.

Več…