Arhiv kategorije COKS

Izšel GNOME 3.32 »Taipei«

GNOME je verjetno najbolj priljubljeno namizje za Linux, zato je novica in novi različici vedno pomembna stvar.

GNOME Foundation je po šestih mesecih razvoja izdalo novo različico svojega namizja, ki sedaj nosi oznako GNOME 3.32 'Taipei'. Na novi različici je delalo 798 razvijalcev, v njej pa je menda kar 26.438 sprememb napram prejšnji.

Večina teh sprememb je seveda razhroščevalne narave, nekaj pa je tudi vizualnih novosti, ki dajejo novi različici bolj svež in sodoben videz. Osnovne barve so sedaj izrazitejše, gumbi za preklapljanje so obarvani glede na to ali je funkcija vključena ali izključena, spremenjen, bolj prijazen in bolj konsistenten je videz aplikacij, s povečanjem osveževanja pa je slika bolj tekoča, kar je vidno predvsem pri animacijah. Več o novostih si lahko preberete tukaj.

Zanimiva je tudi eksperimentalna funkcija, imenovana Fractional scaling (delna, frakcijska povečava), ki dele namizja poveča tako, da so bolje vidni na večjih zaslonih. Izbirati je mogoče med celoštevilnimi povečavami (1,2,3..) ali pa četrtinskimi (1,25, 1,5, 1,75…) in tako nastaviti velikost, ki je najbolj primerna uporabnikovemu zaslonu.

Več…

No Comments

SUSE spet neodvisen

SUSE, prvo podjetje, ki je začelo tržiti Linux v poslovne namene, je skozi zgodovino zamenjalo kar nekaj lastnikov, od sredine marca pa je spet – samostojno.

Vsak, ki je kdaj vsaj razmišlja o Linuxu, je slišal za SUSE in njihovo distribucijo OpenSUSE, če nje drugega, si je zapomnil njihovo maskoto – gekona. Zgodovina SUSE sega tja v leto 1992, ko so trije študenti matematike Roland Dyroff, Burchard Steinbild in Hubert Mantel ter Thomas Fehr, ki je ta študij pravkar končal in delal kot programer, ustanovili podjetje z imenom Gesellschaft für Software und System Entwicklung ali na kratko S.u.S.E (kasneje so ga spremenili v SuSE, na koncu pa v SUSE). Kot uradni logotip so si izbrali gekona z imenom Geeko, ker je beseda na eni strani podobna besedi »gecko«, ki označuje gekona, na drugi pa besedi »geek«. Podjetje je naprej izdelalo lastno distribucijo Linuxa (SLS) iz katere je kasneje nastal Slackware, ko so tega leta 1994 lokalizirali v nemški jezik pa je nastal S.u.S.E. Linux 1.0, prva distribucija po imenom podjetja. Podjetje začelo rasti, a je leta 2003 zapadlo v krizo in podjetje je bilo prisiljeno iti v prodajo, kupil pa jih je Novell za 210 milijonov dolarjev. Nato je bil sedem let mir, potem pa se je leta 2010 pojavil Attachmate Group in za 2,2 milijardi dolarjev prevzel Novell. Štiri leta kasneje, torej 2014, se je Attachmate Group združil z Micro Focusom in nastal je Micro Focus Group., znotraj katerega je SUSE posloval kot samostojna poslovna enota.

In tako je bilo do preteklega petka, ko je investicijsko podjetje EQT od Micro Focusa za 2,5 milijarde dolarjev odkupila SUSE in ga s tem naredila spet za samostojno podjetje.

In kaj to pomeni za prihodnost OpenSUSE, Linuxa in odprtokodnih rešitev nasploh? Tega seveda še ne vemo, je pa osamosvojitev zanimiva poteza, posebej v luči IBM-ovega prevzema Red Hata nekaj mesecev nazaj.

Vir: SUSE

No Comments

Kazenska ovadba zaradi vsiljevanja Windows

Člen koalicijske pogodbe vladajočih strank na nemškem Spodnjem Saškem, ki vključuje tudi prisilni prehod iz Linuxa na Windows, je predmet kazenske ovadbe.

To, da izbira med Linuxom in Windows oziroma med odprtokodnimi in lastniškimi rešitvami že dolgo ni več tehnološko ampak izključno politično vprašanje, je jasno že dolgo. In redko kje je to vidno nazorneje kot v Nemčiji, kjer je odmevnih primerov političnega in ne tehnološko/finančnega vmešavanja politike kar nekaj. Najnovejši primer je Spodnja Saška. Tam trenutno vladata stranki SPD in CDU, ki sta v svoji koalicijski pogodbi med drugim zapisali tudi to, da bosta v času svoje vladavine poskrbeli za to, da bo javna uprava te zvezne države prešla iz OpenSuse Linuxa spet nazaj na Windows.

»Ta odločitev je potrebna ponovnega pravnega preverjanja!«,  se je za založbo Heisse dokaj taktično izrazil Axel Braun, direktor svetovalne hiše Axxite, ki je proti ministrskemu predsedniku Stephanu Weilu, finančnemu ministru Reinholdu Hilbersu in članom kalicijskih strank SPD in CDU v spodnjesaškem parlamentu vložil ovadbo. V njej jim, nič kaj taktno, očita »ustanovitev kriminalne združbe s ciljem narodne izdaje, kršitve nemške Splošne uredbe o varstvu podatkov ter neodgovorne porabe denarja davkoplačevalcev Spodnje Saške.«

V ozadju ovadbe je namera spodnjesaških finančnih oblasti, med katere sodijo vsi finančni uradi, da okoli 12.000 računalnikov namesto z Unixom oziroma Linuxom, ki ga uporabljajo že dolga četa, opremijo z Windows. Prehod naj bi se začel še letos.

V ovadbi Braun navaja, da je bila odločitev sprejeta brez tehničnih ali funkcionalnih argumentov, pred prehodom ni bila izvedena ocena tveganja in stroškov, prav tako pa od Redmonda niso dobili zadovoljivih odgovorov o tem, kateri vse podatki se izmenjujejo med Windows in Microsoftom, kar je seveda v nasprotju z nemško Splošno uredbo o varstvu podatkov (DSGVO).

Lahko ovadba kaj doseže? Braun in  njegovi odvetniki menijo, da ne in da se, glede na politično klimo, državno tožilstvo niti odzvalo ne bo, kaj šele da bi sprožilo preiskavo…

Več…

No Comments

Je čas tudi za odprtokodno vlado?

Profesor prava Tom W. Bell iz ameriške univerze Chapman meni, da je. In njegovi argumenti so dokaj zanimivi.

Včasih smo imeli velike osrednje računalnike z namenskimi, posebej zanje napisanimi operacijskimi sistemi, kar se ni izkazalo za najbolj uporabno in priročno, zato smo sistem razdrobili v veliko število majhnih delčkov, samostojnih računalnikov, na katerih si lahko sami izbirajmo operacijski sistem, ki nam ustreza, pri tem pa še vedno sodelujemo z drugimi sistemi, ki tečejo na drugih računalnikih.

Je čas, da na podobne način reorganiziramo tudi politično sliko? Profesor Bell v svoji knjigi »Your Next Government?: From the Nation State to Stateless Nations« meni, da je in da se bo to v prihodnosti moralo zgoditi. Nekaj njegovih argumentov si lahko ogledate v spodnjem  videu YouTubovega kanala TWiT Netcast Network.

Več…

No Comments

Izšel je LibreOffice 6.2

Brezplačna odprtokodna pisarna ponuja novo vsestransko in prilagodljivo orodno vrstico ter boljšo združljivost z drugimi pisarniškimi paketi.

Document Foundation je izdal novo večjo nadgradnjo svojega brezplačnega odprtokodnega pisarniškega paketa LibreOffice, ki sedaj nosi oznako 6.2. Najbolj vpadljiva novost, ki sicer ni vključena privzeto in jo je potrebno izbrati posebej, je tako imenovani NotebookBar. Gre za povsem prenovljeno orodno vrstico, ki običajnim Standardni, Enojni in Stranski orodnim vrsticam dodaja še dve novi različici – »V zavihkih« in »Strnjeno vrstico s skupinami«. V uradnem blogu so snovalci zapisali, da je namen različice z zavihki ta, da se uporabnikom, navajenim drugih pisarniških paketov, nudi občutek domačnosti, zbiranje orodij v skupine pa dostop do najpogosteje uporabljanih orodij z le enim klikom, do malce redkeje uporabljanih pa z največ dvema.

Poleg večje podobnosti z drugimi, predvsem lastniškimi pisarniškimi paket, nudi LibreOffice 6.2 tudi boljšo združljivost z njimi, kar pomeni, da bo sedaj še manj težav pri odpiranju in  shranjevanju dokumentov v formatih docx, xlsx in podobnih. Izboljšana je tudi integracija v okolja KDE/Qt5/LXQt, združljivost s kodranjem OOXML, izboljšano pa je tudi delovanje v grafičnih okoljih višjih ločljivosti.

Dokaj pomembna sprememba je tudi ta, da se z LibreOffice 6.2 končuje razvoj za 32-bitni Linux kar pomeni, da novih različic Linux 86 več ne bo.

Popoln seznam sprememb, novosti in izboljšav lahko najdete na tej povezavi.

No Comments

Izšel je Wine 4.0

Orodje, ki v okolju Linux omogoča zagon programov iz Windows, je dobilo novo različico.

Microsoft je pred časom v operacijski sistem Windows 10 dodal Linux Bash Shell in s tem omogočil uporabnikom Windows uporabo nekaterih priljubljenih orodij iz okolja Linux. Kaj pa, če bi radi v okolju Linux zaganjali programe iz Windows?

V takšnih primerih pridejo prav orodja, kot je Wine. Ta je na voljo že kar nekaj časa, razvijalci pa so pravkar izdali njegovo najnovejšo različico Wine 4.0, ki je rezultat večletnega truda, prinaša pa kar nekaj izredno zanimivih novosti. Vseh na tem mestu ne bomo naštevali, saj je sprememb napram prejšnji različici menda preko 6000, najbolj zanimive pa so:

  • podpora igralnim krmilnikom,
  • podpora gonilniku Vulkan tako v X11 kot MoltenVK v MacOS,
  • podpora Direct3D 12 (z grafično kartico, ki podpira Vulkan),
  • podpora višjim ločljivostim na Androidu.

Podrobnosti o novi različici lahko najdete na tej povezavi.

No Comments

Prihaja Linux 5.0

Linus Torvalds je prejšnji teden napovedal, da je Lunux 5.0 tik pred vrati. Bo nekaj posebnega? Menda niti ne…

Nekako smo pričakovali, da bo Linus Torvalds v svoji objavi na Linux Kernel Mailing List povedal, kaj bo v novi različici tako pomembnega, da si zasluži preskok iz 4.xy na 5.0. Iz programskega sveta smo navajeni, da takšni preskoki v imenu pomenijo tudi večje kakovostne ali funkcionalne vsebinske preskoke. A razlog je menda precej banalen: »Številčenje ni znak za nič posebej novega. Če že želite uradno razlago za odločitev je ta v tem, da mi je zmanjkalo prstov na rokah in nogah za štetje, zato bo različica 4.21 postala 5.0

No ja, nekaj več pa bi vseeno lahko bilo… Pa ni! Menda se bo »50 odstotkov sprememb nanašalo na gonilnike, 20 odstotkov na arhitekturno nadgradnjo, 10 odstotkov na orodja, preostalih 20 odstotkov pa bo šlo v rubriko Razno (dokumentacija, datotečni sistem, omrežna podpora, jedro…)«. Skratka nič izstopajočega.

Najbolj opazna nadgradnja bodo grafični gonilniki. To bodo vključevali podpro za AMD FreeSync NVIDIA RTX Turing in pa Raspberry Pi Touch Display. Posebej zanimiv je slednji, saj bodo razvijalcem, ki uporabljajo Raspberry Pi, omogočali izdelavo lastnih tablic ali pametnih informacijskih zaslonov. Kar zadeva grafiko bo nov sistem vseboval predelano pisavo pisave Terminus. Izboljšava se ne sliši nekaj hudo pomembnega, bo pa zanimiva zato, ker bo lepše berljiva na zaslonih z visoko ločljivostjo (4K in podobni).

Kar zadeva mreženje pa – WireGuard, dolgo pričakovano navidezno zasebno omrežje (VPN), ki naj bi prišlo v Linux, še vedno ni tako daleč. Torvalds ga sicer z vsem srcem »potiska naprej«, a še ni pripravljen za široko uporabo.

Kaj pa jedro Linuxa 5.0? Še ni dokončano, bilo pa naj bi do konca februarja ali začetka marca, to pa v praksi pomeni, da ga bomo v Fedori 30, Ubuntu 19.04 in drugih novih distribucijah dobili nekje aprila.

Več…

No Comments

Prenova Thunderbirda

Mozilla v letošnjem letu načrtuje korenito prenovo svojega Thunderbirda. Končno…

Mozilla je seveda najbolj znana po svojem odprtokodnem brskalniku Firefox, ki je leta 2004 po zatonu Netscapovega Navigatorja, postal edina omembe vredna konkurenca Internet Explorerju. A Firefox ni edini izdelek, na katerem delajo sodelujoči v tej fundaciji. Drugi, sicer nekaj manj znan, a prav tako izredno pomemben, je odjemalec elektronske pošte Thunderbird.

Odjemalec oziroma program za delo z elektronsko pošto kot tak seveda ni tako »odmeven« kos programske opreme kot je brskalnik. Če ne drugega zato, ker ima kar nekaj dokaj uporabne konkurence tako v obliki spletne pošte, kot v obliki programov, ki jih dobimo skupaj z operacijskim sistemom. In zato je logično, da Mozilla Thinderbirda ni razvijala z enako vnemo kot Firefox. In posledica je seveda ta, da je z leti postal uporabniško precej zastarel, okoren in počasen. A še vedno zelo uporaben in v okoljih Windows pravzaprav edina pametna (in brezplačna) alternativa Outlooku.

A letos bodo menda »zapostavljanju« naredili konec. Ryan Sipes, vodja razvojne skupnosti Thunderbirda je v svojem blogu napovedal, da bo program deležen korenite prenove. Razvojno in koordinacijsko ekipo bodo kadrovsko krepko okrepili, naloge, ki se jih bodo lotili letos, pa vključujejo posodobitev uporabniškega vmesnika, njegovo pospešitev in korak v smeri večprocesnega delovanja, omogočanje šifriranih komunikacij, izboljšanje povezave s ponudniki spletne pošte, obogatitev sistema filtriranja pošte, nadgradnja koledarja in še kaj.

Nalog je kar nekaj in vseh zagotovo ne bomo deležni v eni sami nadgradnji. A vzpodbudno je že to, da so se končno odločili nekaj narediti.

Vir: T3tech.si preko Mozilla

No Comments

Nagrada za luknje

Evropska komisija bo z januarjem vsakomur, ki bo našel varnostno luknjo v kakšnem od odprtokodnih orodij, ki jih uporabljajo evropske inštitucije, izplačala denarno nagrado. In to ne majhno…

Informacijska varnost je večplasten problem in zato se ga je temu primerno potrebno tudi lotiti. Eden od načinov je tudi ta, da se k iskanju varnostnih lukenj pozove širšo javnost in ponudi tudi kakšno nagrado. In EU se je na področju odprtokodnih orodij, ki jih uporablja, pred časom odločila narediti prav to.

EU je resnejši pregled odprtokodne programske opreme začela leta 2015, ko je zaradi varnostnih pomanjkljivosti protokola OpenSSL zagnala Free and Open Source Software Audit (FOSSA). Projekt je nato leta 2017 razširila za še tri leta in takrat se je prvič začelo govoriti tudi o nagradah za odkritelje varnostnih lukenj. Idejo so najprej uporabili le na tako imenovanih hackathonih, z januarjem pa jo bodo razširili na širšo javnost.

In kakšne bodo nagrade? Gibale se bodo od 25.000 € do 90.000 €, pokrivale pa bodo 14 prostih in odprtokodnih orodij, ki jih uporabljajo evropske inštitucije. Mednje sodijo recimo VLC Media Player, KeePass, 7-Zip, Drupal pa tudi knjižnica GNU C (glibc). Najmanjšo nagrado, torej 25.000 € boste dobili, če najdete luknjo v Digital Signature Services (DSS), največjo, torej 90.000 € pa, če jo odkrijete v odjemalcu Telnet in SSH, PuTTY. Celoten seznam aplikacij lahko najdete na tem naslovu.

Je način »lova na trofeje« lahko zagotovilo, da bo odprtokodna programska oprema varna? Stoodstotno zagotovo ne, se pa bodo vsekakor lahko zakrpale luknje, ki jih brez tega projekta ne bi našli.

,

No Comments

Najboljše leta na GitHubu

GitHub vsako leto objavi seznam najbolj priljubljenih odprtokodnih projektov. In kdo so letošnji zmagovalci?

Na prvih treh mestih, kar zadeva število sodelujočih v projektu, najdemo Microsoftov odprtokodni programski urejevalnik Visual Studio Code z 19.000 sodelujočimi, Facebookovo orodje za razvoj aplikacij React z 10.000 in odprtokodna platforma strojnega učenja Tensorflow z 9300 sodelavci.

Kar zadeva programske jezike na prvih šestih mestih od lasnega leta ni sprememb. Najbolj priljubljena je še vedno Java, sledijo pa ji C, C++, Python, C#, in Visual Basic .NET, nato pa sledi PHP, ki je prehitel JavaScript.

Več o najuspešnejših projektih si lahko preberete na tem naslovu, o programskih jezikih pa tukaj

No Comments