Archive for category COKS

Linux na vseh najboljših

Kaj ima skupnega vseh 500 najzmogljivejših superračunalnikov? Poganja jih Linux.

Na spletni strani Top500, namenjeni spremljanju dogajanja na področju superračunalnikov, so objavili že 53. posodobljeni seznam najzmogljivejših računalnikov na svetu. Na prvi mestih ni sprememb, saj sta na vrhu še vedno IBM-ova  Summit in Sierra, sledita pa jima kitajska Sunway TaihuLight in Tianhe-2A, na petem mestu pa je Dellov Frontera. Evropa je na seznamu desetih najboljših zastopana s švicarskim Piz Daint na šestem in nemškim SuperMUC-NG, francoski Pangea III pa je za las zgrešil deseterico.

Vsi ti superračunalniki se med seboj razlikujejo po številu jeder, hitrosti operacij s plavajočo vejico, porabi in še čem, imajo pa eno skupno točko – vse poganja Linux.

Več…

No Comments

CERN se odpoveduje Microsoftu

Ker jim je Microsoft odvzel pravico do uporabe akademskih licenc, so se Evropski organizaciji za jedrske raziskave odločili, da preidejo na odprtokodne rešitve.

Dobrih dvajset let je švicarski CERN oziroma po naše Evropska organizacija za jedrske raziskave, uporabljal Microsoftove izdelke po licenci, ki veljajo za akademske ustanove. Te licence je potrebno do časa do časa obnavljati in marca letos, ko so jih spet hoteli, so jim iz Microsofta sporočili, da pa zanje takšna licenca ne velja več in jim poslali običajno komercialno pogodbo, s katero se je cena licenc več kot podeseterila. Odgovorni pri CERNUu se s tem niso strinjali in so ponovno obudili idejo o prehodu na odprtokodne rešitve. In nastal je Microsoft Alternatives project ali skrajšano MAlt.
In kaj je bistvo projekta? V svojem blogu so zapisali, da je cilj projekta »ponovna vzpostavitev nadzora nad lastnimi podatki«, začel pa se bo s prehodom poštnih storitev in Skypa na odprtokodne alternative, če bo šlo vse po načrtih, pa bodo sledile še vse ostale storitve.

Microsoft se je seveda na odločitev moral odzvati, saj je CERN izredno ugledna ustanova in zato lepa referenca. Ponudil je desetletno prehodno obdobje, v katerem bi se cena licenc postopno višala, a so odgovorni pri CERNu ponudbo zavrnili in odgovorili, da takšni stroški preprosto niso vzdržni.

Če bo projekt uspešen, bo odločitev vsekakor imela širše posledice. CERN namreč ni edina tovrstna ustanova, ki se spopada s tako imenovanim vendor lock-inom oziroma odvisnostjo od enega samega ponudnika. Če bodo uspeli pokazati, da je bistvene storitve mogoče izvesti tudi brez Microsofta in drugih ponudnikov licenčne programske opreme, nad katero uporabnik nima nadzora, se za podoben korak lahko odločijo tudi druge sorodne ustanove.

Več…

No Comments

Odprtokodne alternative Androidu

O trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko se zadnje tedne veliko govori, predvsem v povezavi s Huaweijem. Ta je zaradi »sankcij«, ki so jih uvedle ZDA, med drugim izgubil tudi dostop do nekaterih storitev, ki tečejo v Androidu. Ker gre za aplikacije, kot so YouTube, Gmail, Facebook, Instagram in podobne, je seveda prihodnost tega podjetja, predvsem v Evropi, precej vprašljiva. Seveda pa se tudi Huawei ne bo zlahka predal. Med drugim napoveduje tudi nov operacijski sistem, ki naj bi bil združljivi z Androidom, a »še boljši«. Ali bo to res ali ne, bomo seveda še videli, se pa pri vsem skupaj poraja vprašanje ali je Android res edina alternativa iOS-u in ali je tudi edina odprtokodna rešitev. Ni in ni. Obstaja kar nekaj mobilnih operacijskih sistemov, za katere zaradi prevladujočega deleža iOSa in Androida verjetno še niste nikoli slišali. In vsi so tudi odprtokodni.

In kateri so ti sistemi? Nosijo imena, kot so Plasma Mobile, KaiOS, LineageOS, postmarketOS, svojega, imenovanega Tizen OS, ki ga podpira Linux Foundation, obstaja pa tudi Ubuntu Touch, ki seveda temelji na operacijskem sistemu Ubuntu. Touch je sicer začel razvijati Canonical, a si je zaradi pomanjkanja interesa javnosti nato premislil in ga ukinil, nato pa ga je nekaj kasneje prevzel UBports, ki nadaljuje z razvojem.

Več…

No Comments

Indija in Južna Koreja prehajata na Linux

V zadnjih dneh sta svet obkrožili dve novici o velikih prehodih držav iz Windows v okolja Linux.

Prva novica se nanaša na indijsko zvezno državo Kerala, kjer so se oblasti odločile 200.000 računalnikov, ki jih uporabljajo tamkajšnje šole in na katerih teče lastniška programska oprema (Windows, MS Office…) slednjo nadomestiti z odprtokodno (Ubuntu 18.04, LibreOffice…). Prve ocene kažejo, da bo država s tem privarčevala okoli 430 milijonov dolarjev, pri čemer so upoštevali tudi potrebno izobraževanje 150.000 učiteljev.

Druga novica pa je pravzaprav še bolj pomembna, saj gre za Južno Korejo, državo, ki velja za gospodarsko velesilo. Tamkajšnji časopis The Korea Herald poroča, da je tamkajšnja vlada zagnala 655 milijonov dolarjev vreden  projekt, v okviru katerega bodo vse obstoječe računalnike nadgradili ali zamenjali tako, da jih bo namesto obstoječega sistema Windows 7 poganjal Linux. Razlogi? Predstavnik tamkajšnjega Ministrstva za notranje zadeve in varnost, ki je zadolženo za vodenje projekta pravi, da so se za prehod odločili zato, ker bo Microsoft leta 2020 prenehal s podporo za Windows 7 in se morajo na to seveda pripraviti. Namesto za prehod na Windows 10 so se odločili za Linux zato, ker ta predstavlja manjše manjše varnostno tveganje, ne povzroča odvisnosti od enega samega proizvajalca in ker so skupni stroški delovanja takšnega sistema občutno nižji.

No Comments

Linux za male programerje

Podjetje Endless, razvijalec operacijskega sistema Endless OS, je objavilo serijo iger, temelječih na Linuxu, namenjene pa so otrokom, ki bi se na zabaven način radi naučili programiranja.

Endless Studio Games, kot se igre imenujejo, sestavlja šest naslovov Dragon's Apprentice, Aqueducts, Tank Warriors, The Passage, Frog Squash, Midnightmare Teddy, gre pa v večini za pustolovske igre, v katerih se otrok skozi zanimive in napete zgodbe srečuje s programerskimi osnovami, kot so kodirni bloki, Javascript in Unity.

A po besedah Matta Dalia, ustanovitelja Endless, je to šele začetek. Še letos se bo tem naslovom pridružilo še nekaj, vsem pa bo skupno to, da bodo v prvi vrsti zabavne, programiranje pa bo v drugem planu.



Več…

No Comments

Pomembnost odprte kode v podjetjih

Odprtokodne tehnologije so v zadnjih letih postale integralni del poslovnih okolij. In to priznavajo tudi tehnološki giganti, kot sta Google in Microsoft. Kaj pa manjša podjetja? Kako ta gledajo in uporabljajo odprtokodne tehnologije? Na ta vprašanja je v svojem dokumentu »The State of Enterprise Open Source« poskušal odgovoriti Red Hat. V poročilu, ki so ga objavili sredi aprila, so zbrani rezultati več kot 950 pogovorov z informacijskimi strokovnjaki z vsega sveta.

In kaj ugotavljajo? Opažanja bi lahko na kratko strnili v en sam stavek – odprtokodne tehnologije najdemo povsod. In IT-strokovnjaki se tega zavedajo, saj je le en odstotek vprašanih dejal, da  se jim odprta koda ne zdi pomembna. Kar je še bolj razveseljivo od zavedanja pomembnosti odprtokodnih rešitev pa je dejstvo, da se odprtokodna orodja vse bolj uporabljajo na področjih, ki so bila dolgo rezervirana za lastniška – oblačne tehnologije, varnost, shranjevanje podatkov, poslovna analitika in podobno. In trend se bo očitno nadaljeval, saj je kar 59 odstotkov vprašanih poslovnih informatikov napovedalo povečanje uporabe odprtokodnih rešitev.

Celotno poročilo lahko snamete na tem naslovu.

No Comments

Linux najbolj (pri)ljubljen…

Obsežna anketa med razvijalci programske opreme je pokazala, da je Linux najbolj uporabljana razvojna platforma in da jo imajo razvijalci tudi najraje.

Uredniki portala Stack Overflow so izvedli obširno anketo med razvijalci programske opreme. Eden od namenov ankete je bi tudi ugotavljanje, katera orodja najpogosteje uporabljajo, na katerih platformah razvijajo in kaj od tega imajo najraje.

Kar zadeva razvojne platforme se je za najbolj priljubljeno s 53,3 odstotki izkazal Linux, na drugem je s 50,7 odstotki Windows, sledijo pa Docker, Android, AWS, MacOS in tako naprej. A razvojna okolja, v katerih uporabniki daljo, niso nujno tista, ki jih imajo najraje. Na v vprašanje, katera imajo najraje, je kar 83,1 odstotek vprašanih povedal, da je to Linux. Sledijo mu Docker (77,8%), Kubernets (76,8%), Raspberry PI (72,1%) in tako naprej. Kar zadeva Microsoftova okolja je Azure na devetem, Windows pa na dvanajstem mestu, takoj za Androidom.

Kaj pa programski jeziki? Razvijalci imajo najraje Rust, sledita pa mu Python in TypeScript, najbolj pa sovražijo VBA, Objective-C in zbirni jezik (assembler). In v čem bi najraje delali? Najbolj jih mika Python, sledita pa JavaScript in Go.

Celotne rezultate ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 90.000 razvijalcev z vsega sveta, si lahko ogledate na tej povezavi.

No Comments

Najboljše igre za Linux na Steamu

Igre v okolju Linux niso bile nikoli ravno dobro zastopane. A časi se spreminjajo in sedaj so na voljo tudi najboljši naslovi…

Seznami »najboljše igre za Linux« niso nekaj ravno pogostega. Sicer ne moremo reči, da iger za Linux ni bilo, je pa bila izbira, blago rečeno, zelo okrnjena. Razlog za to je seveda ta, da se proizvajalci iger niso ravno najbolj strinjali z odprtokodno idejo. Z razvojem projekta WINE so se zadeve sicer nekoliko spremenile na bolje, saj je bilo preko njega mogoče zaganjati aplikacije in mnoge igre za Windows tudi znotraj Linuxa. Ne pa vseh. Tiste najboljše so bile še vedno nedosegljive.

In potem je prišel Steam, ki mu je vseeno za »igralski apartheid« – zanj so vsi operacijski sistemi (skoraj) enaki in igre so na voljo vsem. In tako smo sedaj lahko prvič deležni seznama, ki je dejansko vreden naslova Najboljše igre za Linux.

Več…

No Comments

Tudi angleška centralna banka se »odpira«

Bank of England bo svoj informacijski sistem opremila z odprtokodnimi analitičnimi orodji.

Angleška nacionalna centralna banka Bank of England ima v lasti za 485 milijard funtov sredstev, dnevno pa opravi za okoli 650 milijard funtov transakcij, kar je seveda že samo po sebi velik informacijski izziv, če pa k temu dodamo še potrebo po rednem opravljanju stresnih testov, torej kompleksnih analiz, ki testirajo bančno odpornost na različne nepredvidene finančne situacije, pa je celoten sistem informacijska nočna mora.

Pred letom 2012 je banka uporabljala 128 različnih analitičnih sistemov, ki so zahtevali »precejšnje stroške in bili zelo zapleteni«. Tistega leta pa je stopil v veljavo Uredba o evropski tržni infrastrukturi  (European Market Infrastructure Regulation – EMIR) in vodstvo banke se je odločilo analitični sistem zasnovali popolnoma na novo. Nova analitična tehnologija temelji na strojni opremi VMWare VxRack, podatkovnem skladišču EMC Isilon s 320 Tb prostora in 10 Tb delovnega pomnilnika, vse skupaj pa krmili Apache Atlas. Več…

No Comments

»Netflix za igre« bo temeljil na odprtokodnih orodjih

Storitev Google Stadia bo omogočala igranje iger v ločljivosti 4K in hitrosti 60 fps kar iz brskalnika Chrome.

Na pravkar končani 2019 Games Developer Conference je Google končno predstavil dolgo pričakovano rešitev pretočnega igranja iger Stadia, torej nekaj, čemur pravijo »Netflix za igre«. Storitev bodo zagnali še letos, omogočala pa bo pretočno igranje iger ločljivosti 4K ter hitrosti 60 fps – in vse to kar iz brskalnika Chrome in brez potrebe po strojnem pospeševanju na lokalnem računalniku. To seveda pomeni, da bo igre mogoče igrati tudi na prenosniku z Linuxom. Več o storitvi si lahko preberete na tem naslovu, na tem mestu pa nekaj o tehnologiji, ki stoji za celotnim projektom.

Glede na dominacijo v oblačnih tehnologijah seveda ni nič nenavadnega, da se je Google odločila za Linux kot osnovo storitve Stadia. Še več, poleg Linuxa kot operacijskega sistema, na katerem teče vse skupaj, je za 3D-grafiko in izračunavanje uporabil tudi programski vmesnik (API) Vulkan, od ostalih kritičnih komponenta pa je potrebno omeniti tudi odprtokodne LLVM, prevajalnik DirectX Shaper, GAPID, Radeon GPU Profiler in RenderDoc.

Več…

No Comments