Posts Tagged SLO

Vložena Pobuda za revizijo in preučitev suma konflikta interesov in korupcije pri postopkih naročanja programske opreme Microsoft za potrebe Državne uprave

Pobudnik "Kranjski Tux" je danes (19.2.2010) na Računsko sodišče RS in Komisijo za preprečevanje Korupcije RS vložil pobudi za revizijo skladnosti postopkov z ZJN ter preučitev suma konflikta interesov in suma korupcije pri postopkih naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 – 2010.

Pobuda za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 –   2010 z Zakonom o Javnem naročanju

Naziv revidiranca:
Ministrstvo za Javno Upravo RS

Predmet revizije:

  • naročanje blaga, materiala in storitev – Pisarniška programska oprema za potrebe DU
  • pravilnost in smotrnost odločitev – ocena primernosti rešitev in izbira postopka naročanja

Obdobje:
Ocene, izhodišča, pogajanja, postopki in pogodbe v obdobju 2002 – 2010

Akt, ki ga velja revidirati:

  • Poročilo (interno?) in utemeljitev odločitve o ustreznosti neposrednih in tajnih pogajanj za sklenitev pogodbe EA s podjetjem Microsoft Slovenija.
  • Pogodba „Enterprise Agreement“ s podjetjem Microsoft Slovenija(oktober 2009)

Splošni cilji revizije:

  • ugotoviti smotrnost poslovanja, javnih naročil na področju naročanja Pisarniške programske opreme za potrebe DU (gospodarnost, učinkovitost, uspešnost)
  • ugotoviti ustreznost k rezultatom usmerjenega upravljanja na področju naročanja Pisarniške programske opreme za potrebe DU

Ocenjena vrednost pogodb oz. nepravilnosti:

€60 mio

Opozorila na nepravilnosti:

Naročnik po našem mnenju krši Zakon o javnih naročilih (ZJN, temeljna načela):

  • načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN)
  • načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN)
  • načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN)

Zakon o preprečevanju korupcije ter druge predpise o konfliktu interesov

Utemeljitev predloga:

Kratek povzetek stanja

V obdobju 2003 – 2010 je naročanje pisarniške programske opreme (v tem dokumentu to vključuje operacijski sistem za namizni računalnik in pisarniško zbirko) za potrebe državnih organov RS, potekalo po različnih korakih in na različne načine.

V splošnem pa lahko prepoznamo sledeče značilnosti:

  • naročnik dosledno upošteva predpostavko, da je na voljo le en dobavitelj izdelkov in storitev iz tega področja – Microsoft Slovenija s svojima družinama izdelkov Microsoft Windows in Microsoft Office. Čeprav temu ni tako, saj so na voljo tudi drugi komercialni, še posebej pa odprto kodni, brezplačni izdelki, ki jih vedno več uporabljajo tudi državne in javne uprave drugih EU članic. Naročnik ni preveril obstoja morebitnih drugih konkurenčnih ponudnikov, z javnim pozivom / razpisom zainteresiranim.
  • pravni okvir naročanja različnih DO temelji na t.i. Enterprise Agreement, krovni pogodbi med RS (MJU) in Microsoft Slovenija, ki se praviloma podpiše vsake tri leta (2003, 2006, 2009). MS EA določa okvirne količinske in cenovne pogoje. Dejanski nakup pa DO opravijo z neposrednimi naročili izbranemu ponudniku, oz. ustreznemu partnerskemu podjetju Microsofta. Ocenjena vrednost letnih licenčnin Microsoft za potrebe DO cca. €20mio, oz. €60mio v obdobju trajanja pogodbe.
  • obstoj in vsebina pogajanj o MS EA in postopek ter vsebina pogajanj so tajni, ter javnost praviloma ni obveščena o poteku, vsebini pogodb in rezultatih. MJU tudi na zahtevo medijev in Informacijskega Pooblaščenca ne razkriva vsebine pogodb EA, količin in cen.
  • pri postopkih priprave „strokovnih“ izhodišč in mnenj, ki so osnova za odločitev o neposrednih pogajanjih in izbor konkretnega ponudnika, obstaja utemeljen sum o konfliktu interesov zadolženih uradnikov.
  • Strokovna izhodišča in mnenja, ki so podlaga za nadaljnje odločitve, pripravljajo uradniki v katerih strokovnost je moč upravičeno dvomiti.
  • Prav tako obstaja sum konflikta interesov. Isti uradnik(i) vodijo in sodelujejo pri (tajnih) pogajanjih s ponudnikom Microsoft, pripravljajo študije o upravičenosti uporabe Microsoft orodij, ter na drugi strani vodijo aktivnosti, ki bi morale vzpodbujati uporabo in uvajanje konkurenčnih rešitev Odprte Kode:
    • vodijo Komisijo za Odprto Kodo na MJU,
    • sodelujejo v EU programih IDABC katerih naloga je vzpodbujanje uporabe alternativnih rešitev
    • sodelujejo v medresorski Delovni skupini za odprto kodo v Javni Upravi
  • kljub temu, da se po svetu, še posebej pa v EU mnoge države odločajo za postopno evaluacijo in prehod na druge rešitve pisarniške programske opreme, predvsem na odprto kodne rešitve, se v RS ta praksa ne spremeni. Narejeni niso niti osnovni operativni koraki, čeprav gre za daljši proces, ki zahteva čas.
  • deklarativno se Naročnik zavzema za oceno drugih alternativ in rešitev, sodeluje v programih EU ter vzpodbuja domače iniciative, dejansko pa ohranja nespremenjen način operativnega naročanja
  • v telesih EU (programih IDABC, OSOR), kjer potekajo aktivnosti za vzpodbujanje držav k prehodu na cenejše in odprto kodne rešitve, sodelujejo isti uradniki, ki zadnjih 9 let skrbijo tudi za pogajanja in podpise pogodb z sedanjim ponudnikom Microsoft Slovenija
  • odločitev o smotrnosti neposrednih pogajanj in podpisa MS EA se občasno (na pritisk javnosti) utemelji s študijami in analizami, ki jim del strokovne javnosti ugovarja. Dvom o utemeljenosti potrjujejo tudi drugačni rezultati analiz drugih držav članic EU s podobno strukturo in informacijskimi potrebami DU.

Predlog za urgentno obravnavo

Na podlagi sklenjeno pogodbe MS EA (oktober 2009), so v teku pogajanja med izbranim ponudnikom in različnimi DO ter naročila za sklenitev licenčnih pogodb za obdobje 2010 – 2012. Zato smatramo, da je potrebna urgentna obravnava pobude. V slučaju, da gre za dejansko ugotovljene kršitve, lahko pravočasna Odločba RS RS prepreči povzročanje nadaljnje škode.

Kranjski Tux

Poslano v vednost:

  • medijem (STA, Delo, Dnevnik, Večer, Finance, Mladina, RTVSlo)
  • medijem s področja ITK (Monitor, MojMikro, Računalniške Novice, SloTech)
  • Centru odprte kode Slovenije

, ,

15 komentarjev

Odprto pismo Direktoratu za e-upravo in upravne procese Ministrstva za Javno upravo RS

Spoštovani,

želimo vas opozoriti, da več spletnih strani Javne uprave pravilno deluje le v spletnem brskalniku Internet Explorer podjetja Microsoft (v nadaljevanju IE). Takšen primer, ki pa še zdaleč ni edini, je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), kjer jim pri nekaterih spletnih storitvah izrecno piše, da delujejo le z IE. Ko smo poklicali na AJPES, kako naj uporabljamo njihove servise uporabniki, ki nimamo Microsoftovega operacijskega sistema, nam je sicer prijazna gospa svetovala naj poiščemo kakšnega prijatelja, ki se spozna na računalnike, da nam naloži Okna…

Nedopustno se nam zdi, da Javna uprava Republike Slovenije uporabo njenih uslug državljanom pogojuje z uporabo plačljive programske opreme neke multinacionalke. To je tako, kot da bi se lahko po državnih avtocestah vozili samo z avtomobili točno določenega proizvajalca!

In naj poudarimo, da ne gre za kaprico manjšine. Država na ta način diskriminira več kot 50% državljanov, ki uporabljajo druge spletne brskalnike (na primer odprtokodni FireFox, ki je popolnoma zastonj).

Poleg pravnega je zelo pomemben tudi argument varnosti. Medtem ko Javna uprava RS izrecno zahteva IE, vlade drugih držav opozarjajo uporabnike, naj zaradi varnosti ne uporabljajo IE in naj se zatečejo k alternativam. Na primer Nemčija ali Francija.

V želji, da se stvari čim prej izboljšajo vas lepo pozdravljamo,

dr. Miha Fošnarič,
mag. Samo Penič,
dr. Aleš Berkopec,
Jure Fošnarič

V vednost:

  • medijem (STA, Delo, Dnevnik, Večer, Primorske Novice, 24ur, Mladina, RTVSlo)
  • Centru odprte kode Slovenije

, ,

7 komentarjev

Projekt OKNO nominiran za sončno osebnost leta 2009

Projekt Odprta Koda za Nevladne Organizacije (OKNO), ki smo ga COKS, INePA, PIP in CNVOS pripravili za uporabnike odprto kodnega programja na Windows operacijskem sistemu je bil nominiran za Sončno osebnost leta.
Več informacij najdete tu.
Glasujete lahko tukaj do 25.1.2010.
Zbirka programov v ISO formatu je brezplačno na voljo tu

, , ,

No Comments

Ustanovljena mednarodna mreža Kompetenčnih centrov za Odprto Kodno Programsko Opremo

COKS Soustanovitelj

Berlin, Chennai, Madrid, Maribor, Newry, Pariz, Portadown, Raleigh, Sao Paulo, Tokio, december 2009. Vodilne neprofitne FLOSS (Free Libre Open Source Software) organizacije po celem svetu so združile moči za ustanovitev prve mednarodne mreže FLOSS Kompetenčnih centrov, ki bodo omogočali izmenjava izkušenj, opredelitev najboljših praks ter ocenjevanje možnih sinergij za spodbujanje razvoja FLOSS v svetovnem merilu. Pri tem je vidno vlogo pobudnika in koordinatorja odigral slovenski COKS (Center Odprte Kode Slovenije).

Kot rezultat prvega mednarodnega Vrha FLOSS Kompetenčnih centrov, ki ga organizira Qualipso (http://www.qualipso.org/), ki je med drugim član Svetovnega odprtega foruma, je kar 11 vodilnih FLOSS podpornih organizacij po vsem svetu združilo moči in ustanovilo prvo mednarodno mrežo FLOSS Kompetenčnih centrov.

OKPO (Odprto Kodna Programska Oprema) trenutno radikalno spreminja IT inovacije in strategije ter postaja temeljni vir inovacij na področju informacijske družbe, programske opreme in digitalne poštenosti. Že nekaj let nekatere vizionarske skupnosti v industriji in javnem sektorju razvijajo namenske strukture, ki bodo podprle ta ukrep, širile znanje ter pomagale podjetjem in vladam, da sprejmejo OKPO zaradi povečanja svoje konkurenčnosti, inovativnosti in gospodarske rasti. Medtem ko vse te organizacije prihajajo iz različnih okolij (inovatorji, akademiki, e-gov, proizvodnja, izobraževanje, ali poslovni modeli javnega ali zasebnega financiranja), imajo vsi skupen cilj: podpora sprejetju in razširjanju OKPO.

Eden pomembnejših dogodkov na področju promocije in sprejetja OKPO, je prav pobuda 11 vodilnih FLOSS Kompetenčnih centrov ter ustanovitev svetovne mreže FLOSS Kompetenčnih centrov. Mreža bo sodelovala pri podpori OKPO ter omogočala delitev izkušenj, opredelitev najboljših praks, ter krepitev sinergij.

Svetovna mreža FLOSS Kompetenčnih centrov ponuja:

  • Manifest FLOSSovih Kompetenčnih centrov o načinu dela, poslanstvu in etičnih pravilih, ki so ga napisali in podpisali vsi člani mreže. Manifest je na voljo na www.flosscc.org.
  • Izmenjave in sinergije med udeleženci, ter dodatno letni FLOSS-ov kompetenčni Vrh na Svetovnem Odprtem forumu, vodilnem svetovnem Vrhu, ki združuje deležnike in odločevalce iz vsega sveta, z namenom razpravljanja o tehnološkem, finančnem in socialnem vplivu odprtih tehnologij.
  • Spletno stran www.flosscc.org, kjer se bodo izmenjavale izkušnje o tem, kako izvajati oz. voditi uspešen FLOSS Kompetenčni center.

Vsak Kompetenčni center bo deloval lokalno znotraj svojega geografskega območja, ter deloval kot stična točka in skladišče znanja na svojem območju. Kompetenčni centri bodo sodelovali tudi v svetovni skupnosti in izmenjavali izkušnje, metode in rešitve za povečanje in širjenje znanja o FLOSS-u. Delovali bodo kot katalizatorji, spodbujali bodo zaupanje v FLOSS in njegovo verodostojnost, ne le v industriji programske opreme, ampak tudi v družbi kot celoti.

Aktivnosti mreže FLOSS Kompetenčnih centrov bodo:

  • stičišče FLOSS-ovih uporabnikov, razvijalcev, študentov, učiteljev, raziskovalcev in drugih ljubiteljev, tako na individualni kot na institucionalni ravni;
  • spremljanje in sledenje FLOSS tehnologiji, tržiščem in trendom;
  • omogočanje in širjenje zaupanje v FLOSS metode, orodja in rešitve;
  • delovanje kot nevtralni udeleženec znotraj FLOSS projektov, trendov in študij;
  • razvijanje, ohranjanje in objavljanje svojega delo pod prosto / odprto licenco
  • raziskovanje novih inovacij in možnosti sodelovanja z uporabo FLOSS-a.

Michael Tiemann, predsednik OSI – Open Source Initiative (http://www.opensource.org/) in Open Source strateg družbe Red Hat, potrjuje, da: "Ta edinstvena pobuda bo še naprej trajnostno povečevala FLOSS pobude na svetovni ravni. Skupaj bodo tako Kompetenčni centri ustvarili mrežo, ki bo omogočala izmenjavo izkušenj o FLOSS-ovih pridobitvah iz različnih perspektiv, različnih kultur in različnih vizij. In vsi končni rezultati bodo prosto in odprto na voljo celotni FLOSS skupnosti, in to vam bodo omogočili ljudje, ki govorijo isti jezik in delijo z vami enake težave. To predstavlja znaten korak v smeri resničnega svetovnega gospodarstva znanja. "

Z delitvijo skupne etike in kulture sodelovanja, bodo Kompetenčni centri podpirali in spodbujali sinergije med izobraževalnimi ustanovami, industrijo, vlado, in skupnostmi, pomagali pri razširjanju in uporabi znanja o odprtih standardih in tehnologijah ter spodbujali razvoj informacijskih tehnologij na način, ki bo koristil celotni človeški družbi. Poleg tega je cilj Kompetenčnega centra ostati korak pred FLOSS tržiščem in trendi, ter zagotavljati stično točko med industrijskimi in akademskimi člani ter člani skupnosti FLOSS gibanja, in posledično spodbujati učinkovite uporabe FLOSS tehnologij.

Prof. Fabio Kon iz oddelka računalniške znanosti na Univerzi v Sao Paulo in vodja "Centro de em competência Software Livre Qualipso", pojasnjuje, da "Kompetenčni Centri povdarjajo napor, ki ga izvajajo skupnosti FLOSS, sprejemajo in ga prenašajo v smeri inovativne akademske raziskave in industrijske kakovosti razvoja na način, ki je skladen s kulturo in etiko skupnosti. Združitev naših moči v nacionalnih in mednarodnih omrežjih, bo okrepil naše delovanje tako lokalno kot globalno."

Seznam ustanovnih članov FLOSSCC.ORG:

COKS – Open Source Competence Centre – Slovenija
Fokus Qualipso Competence Centre – Nemčija
International Medical Informatics Association Open Source Working Group IMIA OS WG
IPA Open Software Center – Japonska
Morfeo Qualipso Competence Centre – Španija
National Resource Centre for Free / Open Source Software (NRCFOSS) – Indija
USP Qualipso FLOSS kompetenčni center – Brazilija
Več informacij in seznam organizacij, članic mednarodne mreže FLOSS Kompetenčnih centrov se nahaja tu.

, , , ,

No Comments

Vtisi iz Poslovne Linux konference

Linux-konferenca1
Včeraj se je v Portorožu končala Linux konferenca, ki kljub svojem imenu to ni bila. Bila je mnogo več kot le Linux konferenca. Obsegala je številne tematike, ki se niso omejevale na Linux operacijski sistem, temveč so zaobjele vse ključne tematike in dogajanja na področju informatike, informacijskih standardov in odprte kode.

V COKSu smo bili posebej pozorni nad dogajanjem v javni upravi, nad projekti ki potekajo, izzivi ki državno upravo še čakajo in novostmi ki prihajajo iz evropske skupnosti. Današnji prispevek namenjamo temu.

Najbolj pozitivno nas je presenetilo predavanje gospoda Pavla Reberca, ki je predstavil kako z razmeroma omejenimi resursi in majhno kadrovsko zasedbo v Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS zelo uspešno upravljajo področje ITja. Z avtomatizacijo so bistveno pohitrili številne sodne postopke in tako omogočili zmanjševanje sodnih zaostankov, ter število napak. Pri tem so omogočili notranji nadzor nad uspešnostjo zaposlenih, nadzor nad delom dobaviteljev programske opreme in se povsem ognili vsem stroškom ki običajno nastajajo zaradi lock-ina (odvisnosti od posameznega dobavitelja). Lock-inu se izogibajo z izključno uporabo odprtih standardov in vedno obvezno predajo vse izvorne kode za naročene "custum" rešitve, ta zahteva je podana v vseh razpisih. Pri tem pa so vzpostavili sistemsko kontrolo z in-house razvojnim okoljem in lastnim SVN strežnikom. Po načelu "divide et impera" skrbijo, da je vsak zunanji izvajalec zadolžen le za del celotne rešitve, ali kot pravi g. Reberc, "Boljše je, da mi vladamo dobaviteljem, kot da oni nam", pri tem pa se zaveda, da je potrebno z dobavitelji gojiti spoštljiv in partnerski odnos.

Napredek se kaže tudi na Ministrstvu za Javno Upravo, kjer si prizadevajo, da bi storitve e-uprave bile dostopne vsem, ne glede na to kateri brskalnik uporabljajo. Brskalnike, ki se držijo odprtih standardov bodo skušali podpreti v začetku leta 2010. Zavedajo se, da morajo biti njihove storitve dosegljive vsem državljanom in nikakor ne vezane na en sam komercialni produkt. Preučili bodo pa tudi dostopnost do teh storitev preko mobilnih naprav, za kar se že dogovarjajo z Mobitelom. Na področju interoperabilnosti želijo izboljšati trenutno situacijo tako, da bodo javno objavili specifikacije XML shem, ki jih uporabljajo v javni upravi, s tem omogočili večjo konkurenco med ponudniki programja za javno upravo.
V Uradu Vlade RS za komuniciranje si prizadevajo za večjo komunikacijo z državljani. V ta namen bo še letos predstavljena nov portal predlagam.vladi.si, kjer bodo lahko državljani podajali svoje predloge in hkrati glasovali za predloge drugih državljanov. Z uporabo odprto kodnih tehnologij bo projekt stal morda 10% sredstev, ki bi jih stal razvoj nove rešitve. Blaž Palir je predstavil način mednarodnega sodelovanja v EU pri razvoju odprto kodnih rešitev, kjer si v okviru odprto kodnih licenc več partnerjev deli stroške razvoja in od katerih imajo korist vsi, razvoj in stroški pa se ne podvajajo.

Matija Šuklje je predstavil pravniški pogled na odprte standarde in posebno pozornost posvetil dokumentu EIF verzije 2, ki bo od vseh držav v okviru EU zahteval prilagoditev nacionalne strategije vlaganj v IT. Verzija 2 se od prve verzije razlikuje predvsem v tem, da bodo nekatera priporočila iz verzije 1 sedaj postala obvezujoča, hkrati pa predstavlja poglobljen pogled v odprte standarde in pomen odprto kodnih tehnologij v javni upravi.
Dokument si lahko preberete tu, posebno pozornost odprtim standardom je zapisana v poglavjih 8 in 9.

, , , , ,

No Comments

Izšel COKS OKNO 1.1 DVD

COKS OKNO je zbirka odprto kodnih programov za operacijski sistem Windows.
Namenjena je za uporabo vsem, še posebej primerna pa je za uporabo v nevladnih organizacijah.
Od danes je na voljo tudi povsem nova verzija OKNO 1.1. ki si jo lahko brezplačno naložite v obliki ISO zapisa TUKAJ in zapečete na DVD.

Projekt je nastal s tesnim sodelovanjem predstavnikov nevladnih organizacij, INePA, CNVOS, PIP in Centra odprte kode Slovenije, katerega ustanovitev je financiralo MVZT. Video v prispevku pa so pripravili v Studio 12.

No Comments

So odprti standardi pomembni uporabnikom?

V času informacijske dobe vsak izmed nas uporablja napredno tehnologijo, kakršne si znanstveniki pred 50 leti niso znali niti predstavljati. Praktično vsak ima svoj mobilni telefon, skoraj ni več gospodinjstva brez računalnika. Število osebnih notebookov in netbookov strmo raste.
Mladim je internet postal osnova za izobraževanje. Malo starejši se najpogosteje zaposlujejo na delavnih mestih, ki so vezane na delo z računalnikom. V prostem času marsikdo preživi več prostega časa na internetu, kot pred klasično televizijo. Nedeljskih izletov si skorajda ne predstavljamo več brez uporabe navigacijske naprave v avtomobilu.

Tehnologija nam omogoča hiter dostop do vseh informacij, hitro in enostavno opravljanje dela in tudi razvedrilo. Tehnologija ima pa tudi svojo ceno. Vsaka tehnološka naprava in programje, ki jo poganja stane nekaj denarja. Tudi podjetjem in organizacijam, kjer smo zaposleni predstavlja tehnologija strošek.

Zaradi konkurence na trgu cene padajo, saj ponudniki tehnologije tekmujejo katero bo pri uporabnikih doseglo vtis da ponujajo več za nižjo ceno. Konkurenca je zelo koristna za uporabnike. Zaradi nje imamo možnost dobiti naprednejšo tehnologijo po nižji ceni.

Kakšno povezavo imajo odprti standardi z razvojem tehnologij in s konkurenco?

Odprti standardi zelo ugodno vplivajo na konkurenco. Omogočajo hitro "evolucijo" tehnoloških proizvodov. Omogočajo konkurenco in tekmo številnih ponudnikov tehnologije.
V primeru, ko pa se uveljavijo restriktivni standardi, potem ne gre več za enakopraven boj, razvoj tehhnologije se upočasni.

V očeh proizvajalcev tehnologije smo vsi potrošniki. Posamezniki, podjetja in organizacije smo vir zaslužkov ponudnikov tehnologije. V tržnem okolju razvoj proizvajalcem predstavlja strošek, a je nujen za zadovoljevanje pričakovanj uporabnikov in pomeni konkurenčno prednost. To sili ponudnike tehnologije v nenehni razvoj. Ni pa hiter razvoj edini način tekmovanja s konkurenco. Uporabike se prepričuje z velikimi vložki v marketing, z načrtnim in dobro organizirano patentno politiko velikih koorporacij pa se onemogoča konkurenco.
Patenti v tehnologiji predstavljajo direkten in tudi posreden zaslužek za podjetja, preko licenc za patente in nekako zaščito pred konkurenco. Seveda je povsem pravilno da vsak za svoj izum tudi žanje sadove le tega in nekaj zasluži za svoja vlaganja v razvoj.
Žal pa je s tem da je mogoče patentirati skoraj vse, svetovna patentna politika skrenila stran od svojega prvotnega namena, ki je bil pospeševanje razvoja (z pravno zaščito izumiteljev) . To je še posebej vidno v programski opremi, kjer je preveč patentov, ki nimajo občutne stopnje inovativnosti.

Neredka praksa ponudnikov programske opreme je, da namesto odprtih in splošno priznanih ISO standardov uporabljajo svoje lastne, s katerimi priklenjo uporabnike na njih, to jim predstavlja dodaten zaslužek, ob monopolu pa omejuje izbiro uporabnikom.
Proizvajalci programske opreme se pogosto poslužujejo patentiranja načina zapisa podatkov. S tem pa jim je omogočena določena mera kontrole nad rezultati avtorskega dela uporabnikov.

Da bo lažje predstavljivo potrebujemo praktičen primer:

Janez iz Lendavskih goric potrebuje nalepko za svoje buteljčno vino. Poišče oblikovalca, ki v svojem programu oblikuje nalepko z unikatnim logotipom (avtorsko delo) in ga shrani, ter pošlje Janezu. Janez ima doma tiskalnik, s katerim zna tiskati samolepilne nalepke. Od oblikovalca dobi design v zaprtem standardu zapisa. Janez hitro ugotovi, da tega formata na njegovem računalniku ne gre odpreti. Pobrska po spletu da bi našel kak brezplačni program s katerim bi lhko te nalepke natisnil, vendar zamanj. Format zapisa v katerem je dobil design je patententno zaščiten, licenca za uporabo formata pa je plačljiva.
Janez je tako postavljen pred problem, ki ga lahko reši tako, da kupi program, ki zna odpreti ta format, plača tiskanje nekomu tretjemu, ki ta program že ima. Laho pa prosi oblikovalca, da mu pošlje datoteko v formatu zapisa, ki ga bo lahko odprl. V vsakem primeru bo pa izgubil denar ali čas za reševanje nastalega problema.

V primeru odprtega standarda zapisa, Janez problema sploh ne bi imel, odprti standardi so podprti tudi v povsem brezplačnih programih in bi najverjetneje tak program dobil zraven že ob nakupu tiskalnika ali bil integriran v operacijski sistem njegovega računalnika.

Odprti standardi so standardi, ki jih je mogoče prosto uporabljati in so primerno dokumentirani.

Da smo priča tako hitremu razvoju interneta, se gre v veliki meri zahvaliti odprtim standardom, saj omogočajo prost in brezplačno izmenjavo informacij in slik med uporabniki. Odprti standardi so osnova za interoperabilnost, za združljivost in tudi osnova za sinergijo različnih aplikacij (nepovezanih ponudnikov) znotraj informacijskih sistemov.

Odprti standardi so tudi osnova za odprto kodno programje. Brez njih ne bi bilo brezplačnih programov, kot so Firefox, OpenOffice, Thunderbird, Apache, Linux, in številnih odprto kodnih CMS sisteme,…

odprti-standardi

Odprti standardi uporabnikom omogočajo cenejši dostop do tehnologije, spodbujajo konkurenčno ponudbo tehnologije in spodbujajo razvoj, ter so kot taki izrednega pomena za vsakega uporabnika in vsakega državljana in vsake organizacije v Republiki Sloveniji.

Evropska komisija vlaga veliko truda v promocijo uporabe odprtih standardov v državnih upravah, ter lokalnih skupnostih. Med drugim je EU ustanovila tudi OSOR, ki skrbi za promocijo, dobre prakse in informiranost državnih uslužbencev na tem področju.

Država je praktično največji potrošnik tehnologije. Tako velik da ima tudi pomemben vpliv na trg. Hkrati ima tudi izjemno velik del uporabnikov rezultatov dela v državni upravi. Zato je uporaba odprtih standardov (kjer je to mogoče) v državni upravi izjemnega pomena. Uporaba komercialnih namesto odprih standardov pa nasprotno pomeni negativni vpliv na trg, saj daje neupravičeno prednost lastnikom patentov in s tem slabšajo pogoje na trgu in naravne tržne selekcije ponudnikov tehnologije. Dolgoročno to pomeni upočasnitev tehnološkega razvoja in slabšanje konkurenčnega položaja Slovenije.

To reach interoperability in the context of pan-European eGovernment services, guidance needs to focus on open standards.
EU

Številne razvite države EU in številne mednarodne organizacije so za to sprejele ukrepe, s katerimi so se zavezale k uporabi odprtih standardov. Med njimi so NATO, ter države kot so Nizozemska, Norveška, Danska državna administracija, velik napredek so naredili tudi v Španiji, Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Celo Hrvaška, Poljska, Litva in Madžarska so zadnje čase prehiteli Slovenijo v prizadevanjih za odprtost.

Več lahko bralec najde na straneh OSORja

OSOR tudi opozarja na kršitve zakonodaje s strani javnih uprav, agencij in organizacij, ki pogosto nezavedoma nastanejo pri pripravi razpisov javnih naročil zaradi nepoznavanja tematike.

, ,

1 Comment

Microsoft opozarja na varnostno pomanjkljivost

Microsoft opozarja na novo možnost okužbe na internetu. Če uporabljate Internet Explorer je dovolj že samo, da obiščete okuženo spletno stran. Nova okužba ogroža vse uporabnike Microsoft Windows XP ali MS Server 2003 operacijskega sistema. Napadalec lahko dobi popolno kontrolo nad vašim sistemom.
Pri Microsoftu pravijo da že pripravljajo posodobitev, ki bo popravila varnostno luknjo. Zaradi varnosti svetujemo, da uporabljate katerega od varnejših odprto kodnih brskalnikov, vsaj dokler ne pripravijo popravkov. Brskalnike lahko brezplačno naložite s spleta. Tu so direktne povezave do različic namenjenih Windows uporabnikom:
Mozilla Firefox 3,5,
Opera 9.64,
Google Chrome

zero-day vulnerability

"zero-day" vulnerability

,

No Comments

60% Slovencev prikrajšanih za pravico do prijave javnega shoda

V Mojem Mikru je objavljena novica, da je Ministrstvo za notranje zadeve vzpostavilo sistem elektronske prijave javnega shoda in prireditve na portalu e-uprave. Po zakonu je namreč potrebno vsak javni shod prijaviti.
Na vprašanje ali je mogoče tak shod prijaviti z najpopularnejšim brskalnikom v Sloveniji, pa smo dobili naslednji odgovor:

Odgovor organa MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE:

V zvezi z vašim vprašanjem, vam sporočamo, da elektronsko podpisovanje vlog z brskalniki skupine Mozilla ni podprto. Kljub temu je mogoče pregledovati podatke o storitvah ter oddajanje vlog, ki ne zahtevajo digitalnega podpisa uporabnika. Predlagamo, da si na portalu e- uprava pogledate tudi tehnična navodila, kjer boste našli še ostala pojasnila.

Uporabnikom Apple računalnikov, ter uporabnikom Linux operacijskega sistema tako sploh ni omogočeno elektronsko prijaviti takega shoda, saj je delovanje Internet Explorerja omejeno le na eno platformo, ki je povrh vsega še plačljiva in v privatni lasti.

To je po mnenju nekaterih v nasprotju s 5. in 34. členom zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ter tudi v nasprotju z 8. členom kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, saj se uporaba javnih storitev pogojuje z nakupom konkretnega produkta nekega podjetja iz privatnega sektorja.

Ubogo ljudstvo pa še demostrirati ne more za svoje pravice, lahko s kančkom humora zapišemo.

Članek predstavlja osebno mnenje avtorja in ne odseva nujno tudi uradnega mnenja Centra odprte kode Slovenije. Center odprte kode Slovenije ne prevzema odgovornosti za vsebino prispevka ali objavljenih komentarjev. Želite objaviti svoj prispevek na novičarskem portalu bazar.coks.si? pišite nam: info@coks.si

,

1 Comment

Belgija odprla izvorno kodo aplikacije za volitve, Bo Slovenija prepoznala priložnost?

Belgijska vlada je napravila pomemben korak k transparentnosti s tem, ko so dali javnosti vpogled programsko kodo, ki jo uporabljajo za glasovanje na volitvah.

Elektronsko glasovanje je za državo cenejše, štetje glasov poteka avtomatsko, zato so tudi uradni rezultati volitev lahko objavljeni hitreje, novo izvoljeni predstavniki ljudstva pa lahko hitreje začnejo s svojim delom.
Če malenkost pobrskamo po spominu, se lahko spomnimo da je ravno elektronsko glasovanje povzročalo, predvsem na drugi strani Atlantika, mnogo hude krvi. Bilo je kar nekaj takih primerov. Zaradi hrošča je v Južni Dakoti sistem sam dodal 5613 fantomskih glasov (vir: Rapid City Journal). Na to temo je bilo slišati kar nekaj teorij zarot še iz časa, ko je Al Gore izgubil volitve za predsednika ZDA. Vendar taki hrošči niso bili prisotni le v ZDA. Tudi na Finskem jim je zagodil hrošč, ki je "pozabil" prešteti 2% vseh glasov. Ob dejstvu da je programska koda nastala znotraj privatnega sektorja in je očem javnosti skrita, upravičeno vzbuja zadržke glede transparentnosti in natančnosti končnega volilnega rezultata.

transparentnost je moč doseči z odprto kodo

transparentnost je moč doseči z odprto kodo


V Belgiji so naredili pomemben in pogumen korak. Kodo, ki jo uporabljajo za volitve so dali na vpogled in uporabo javnosti v skladu z odprto kodnimi načeli. S tem so naredili velik korak k zagotavljanju transparentnosti. S tem je omogočeno preverjanje varnosti sistema vsakemu, ki podvomi. Hkrati pa so s tem odprli možnosti vsem ostalim informacijsko slabše razvitim državnim administracijam, ki elektronskega volilnega glasovanja še ne uporabljajo, da uporabijo že obstoječo programsko kodo in na njej razvijejo lastno rešitev e-glasovanja. V to kategorijo spada tudi naša zelena deželica na sončni strani Alp.

Slovenija bi od tega lahko imela veliko koristi, saj lahko programsko opremo dobi sedaj popolnoma brezplačno, edini strošek je da jo prevede v Slovenščino in prilagodi naši volilni zakonodaji, napiše ustrezno pravno podlago, ter objavi razpis za nakup/razvoj naprav, ki bodo to programje znale uporabljati.

Za Slovenijo je to lahko velika priložnost, vprašanje pa je ali imamo v javni upravi ljudi, ki bi se želeli spopasti s takim izzivom, ter ali dobro razumejo pojem odprte kode, ter ali znajo prepoznati prednosti, ki jih odprta koda družbi zagotavlja.

Elektronsko glasovanje je enostavnejše in cenejše za državni proračun. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti zagotavljanju transparentnosti, ki je mogoča le ob možnosti vpogleda v programsko kodo s strani zainteresirane javnosti in stroke

Elektronsko glasovanje je enostavnejše in cenejše za državni proračun. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti zagotavljanju transparentnosti, ki je mogoča le ob možnosti vpogleda v programsko kodo s strani zainteresirane javnosti in stroke

, ,

No Comments