V času informacijske dobe vsak izmed nas uporablja napredno tehnologijo, kakršne si znanstveniki pred 50 leti niso znali niti predstavljati. Praktično vsak ima svoj mobilni telefon, skoraj ni več gospodinjstva brez računalnika. Število osebnih notebookov in netbookov strmo raste.
Mladim je internet postal osnova za izobraževanje. Malo starejši se najpogosteje zaposlujejo na delavnih mestih, ki so vezane na delo z računalnikom. V prostem času marsikdo preživi več prostega časa na internetu, kot pred klasično televizijo. Nedeljskih izletov si skorajda ne predstavljamo več brez uporabe navigacijske naprave v avtomobilu.

Tehnologija nam omogoča hiter dostop do vseh informacij, hitro in enostavno opravljanje dela in tudi razvedrilo. Tehnologija ima pa tudi svojo ceno. Vsaka tehnološka naprava in programje, ki jo poganja stane nekaj denarja. Tudi podjetjem in organizacijam, kjer smo zaposleni predstavlja tehnologija strošek.

Zaradi konkurence na trgu cene padajo, saj ponudniki tehnologije tekmujejo katero bo pri uporabnikih doseglo vtis da ponujajo več za nižjo ceno. Konkurenca je zelo koristna za uporabnike. Zaradi nje imamo možnost dobiti naprednejšo tehnologijo po nižji ceni.

Kakšno povezavo imajo odprti standardi z razvojem tehnologij in s konkurenco?

Odprti standardi zelo ugodno vplivajo na konkurenco. Omogočajo hitro "evolucijo" tehnoloških proizvodov. Omogočajo konkurenco in tekmo številnih ponudnikov tehnologije.
V primeru, ko pa se uveljavijo restriktivni standardi, potem ne gre več za enakopraven boj, razvoj tehhnologije se upočasni.

V očeh proizvajalcev tehnologije smo vsi potrošniki. Posamezniki, podjetja in organizacije smo vir zaslužkov ponudnikov tehnologije. V tržnem okolju razvoj proizvajalcem predstavlja strošek, a je nujen za zadovoljevanje pričakovanj uporabnikov in pomeni konkurenčno prednost. To sili ponudnike tehnologije v nenehni razvoj. Ni pa hiter razvoj edini način tekmovanja s konkurenco. Uporabike se prepričuje z velikimi vložki v marketing, z načrtnim in dobro organizirano patentno politiko velikih koorporacij pa se onemogoča konkurenco.
Patenti v tehnologiji predstavljajo direkten in tudi posreden zaslužek za podjetja, preko licenc za patente in nekako zaščito pred konkurenco. Seveda je povsem pravilno da vsak za svoj izum tudi žanje sadove le tega in nekaj zasluži za svoja vlaganja v razvoj.
Žal pa je s tem da je mogoče patentirati skoraj vse, svetovna patentna politika skrenila stran od svojega prvotnega namena, ki je bil pospeševanje razvoja (z pravno zaščito izumiteljev) . To je še posebej vidno v programski opremi, kjer je preveč patentov, ki nimajo občutne stopnje inovativnosti.

Neredka praksa ponudnikov programske opreme je, da namesto odprtih in splošno priznanih ISO standardov uporabljajo svoje lastne, s katerimi priklenjo uporabnike na njih, to jim predstavlja dodaten zaslužek, ob monopolu pa omejuje izbiro uporabnikom.
Proizvajalci programske opreme se pogosto poslužujejo patentiranja načina zapisa podatkov. S tem pa jim je omogočena določena mera kontrole nad rezultati avtorskega dela uporabnikov.

Da bo lažje predstavljivo potrebujemo praktičen primer:

Janez iz Lendavskih goric potrebuje nalepko za svoje buteljčno vino. Poišče oblikovalca, ki v svojem programu oblikuje nalepko z unikatnim logotipom (avtorsko delo) in ga shrani, ter pošlje Janezu. Janez ima doma tiskalnik, s katerim zna tiskati samolepilne nalepke. Od oblikovalca dobi design v zaprtem standardu zapisa. Janez hitro ugotovi, da tega formata na njegovem računalniku ne gre odpreti. Pobrska po spletu da bi našel kak brezplačni program s katerim bi lhko te nalepke natisnil, vendar zamanj. Format zapisa v katerem je dobil design je patententno zaščiten, licenca za uporabo formata pa je plačljiva.
Janez je tako postavljen pred problem, ki ga lahko reši tako, da kupi program, ki zna odpreti ta format, plača tiskanje nekomu tretjemu, ki ta program že ima. Laho pa prosi oblikovalca, da mu pošlje datoteko v formatu zapisa, ki ga bo lahko odprl. V vsakem primeru bo pa izgubil denar ali čas za reševanje nastalega problema.

V primeru odprtega standarda zapisa, Janez problema sploh ne bi imel, odprti standardi so podprti tudi v povsem brezplačnih programih in bi najverjetneje tak program dobil zraven že ob nakupu tiskalnika ali bil integriran v operacijski sistem njegovega računalnika.

Odprti standardi so standardi, ki jih je mogoče prosto uporabljati in so primerno dokumentirani.

Da smo priča tako hitremu razvoju interneta, se gre v veliki meri zahvaliti odprtim standardom, saj omogočajo prost in brezplačno izmenjavo informacij in slik med uporabniki. Odprti standardi so osnova za interoperabilnost, za združljivost in tudi osnova za sinergijo različnih aplikacij (nepovezanih ponudnikov) znotraj informacijskih sistemov.

Odprti standardi so tudi osnova za odprto kodno programje. Brez njih ne bi bilo brezplačnih programov, kot so Firefox, OpenOffice, Thunderbird, Apache, Linux, in številnih odprto kodnih CMS sisteme,…

Odprti standardi uporabnikom omogočajo cenejši dostop do tehnologije, spodbujajo konkurenčno ponudbo tehnologije in spodbujajo razvoj, ter so kot taki izrednega pomena za vsakega uporabnika in vsakega državljana in vsake organizacije v Republiki Sloveniji.

Evropska komisija vlaga veliko truda v promocijo uporabe odprtih standardov v državnih upravah, ter lokalnih skupnostih. Med drugim je EU ustanovila tudi OSOR, ki skrbi za promocijo, dobre prakse in informiranost državnih uslužbencev na tem področju.

Država je praktično največji potrošnik tehnologije. Tako velik da ima tudi pomemben vpliv na trg. Hkrati ima tudi izjemno velik del uporabnikov rezultatov dela v državni upravi. Zato je uporaba odprtih standardov (kjer je to mogoče) v državni upravi izjemnega pomena. Uporaba komercialnih namesto odprih standardov pa nasprotno pomeni negativni vpliv na trg, saj daje neupravičeno prednost lastnikom patentov in s tem slabšajo pogoje na trgu in naravne tržne selekcije ponudnikov tehnologije. Dolgoročno to pomeni upočasnitev tehnološkega razvoja in slabšanje konkurenčnega položaja Slovenije.

To reach interoperability in the context of pan-European eGovernment services, guidance needs to focus on open standards.
EU

Številne razvite države EU in številne mednarodne organizacije so za to sprejele ukrepe, s katerimi so se zavezale k uporabi odprtih standardov. Med njimi so NATO, ter države kot so Nizozemska, Norveška, Danska državna administracija, velik napredek so naredili tudi v Španiji, Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Celo Hrvaška, Poljska, Litva in Madžarska so zadnje čase prehiteli Slovenijo v prizadevanjih za odprtost.

Več lahko bralec najde na straneh OSORja

OSOR tudi opozarja na kršitve zakonodaje s strani javnih uprav, agencij in organizacij, ki pogosto nezavedoma nastanejo pri pripravi razpisov javnih naročil zaradi nepoznavanja tematike.

Če sklepamo po izredno visoki uporabi brskalnika Firefox (Slovenci smo med prvimi tremi državami, kjer je delež uporabe zrasel čez 50% (poleg Slovenije še Indonezija in Makedonija)), odprto kodni programi slovenskim uporabnikom nikakor niso tuji.

Kako pa kaže našemu gospodarstvu in državi pri sprejemanju odprte kode? RedHat je objavil statistiko 75h držav, kjer se je Slovenija znašla na 24. mestu, ta statistika kaže da naši javni upravi ne gre odprta koda tako dobro od rok, medtem ko gospodarstvo bolj pridno izkorišča prednosti odprte kode.

Odprta koda se uporablja v večini večjih podjetij v Sloveniji, kot so na primer Mercator, Merkur, bančni sektor. Uporablja se predvsem na ključnih področjih, kot so varnost, vzdrževanje sistemov, datotečnih strežnikih,… Slovenija zaseda ponosno 6. mesto v uporabljenosti odprte kode v gospodarstvu. Čestitke!

Javna uprava dosega povprečje držav – 34. mesto, kar sicer ni tako slabo, vendar tu je potreba poudariti, da je bilo v Sloveniji izpeljanih nekaj posameznih (vendar zelo pomembni) solo projektov, ki statistiko tako popravijo. Se pa marsikdaj čuti pomanjkanje politične volje, da bi naša uprava resnično optimizirala svoje sisteme z vključevanjem odprte kode.

Kot v ostalih državah EU imamo tudi v Sloveniji kompetenčni center za odprto kodo (COKS), ki je bil v okviru OSOR in Evropske komisije podan kot vzorčni primer cetra, po katerem naj bi se ostale države zgledovale, saj poleg svetovalne dejavnosti ponuja tako strokovno tehnično kot končno uporabniško pomoč za odprto kodne programe.

In vendar se mnogi iz javne uprave mnogokrat pozabijo obrnit po nasvete k nam, priprava razpisov za IT investicije je mnogokrat v nasprotju s smernicami, ki jih je pripravila EU, še vedno se naročajo rešitve, ki delujejo le na strežniški infrastrukturi določenih komercialnih ponudnikov, s tem se povečuje lock-in in dolgoročno povzroča višje stroške prehoda na odprto kodno infrastrukturo. Še zmeraj se oblikujejo javni razpisi, ki povprašujejo po določenem produktu, ne pa po funkciji, ki naj bi jo rešitev opravljala. S tem ko se favorizira določenega proizvajalca programja, prihaja do nasprotje zasebnih interesov in pooblastil (8. člen Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev), to pa lahko povzroča osebno odgovornost pripravljalcev razpisa. Hkrati pa lahko taka napačna praksa, vrtoglavo podaljša čas realizacije in poviša stroške razpisov, če se kdorkoli pritoži. Tudi portal e-uprave, ki je dolgo veljal kot paradni konj informatizacije naše javne uprave, zaradi površnosti pri izvedbi omejuje uporabo kar polovici slovenskih uporabnikov interneta (uporabniki Firefoxa). 5. člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, vsak od njih mora imeti pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene. Tudi storitve javne uprave morajo biti v principu enako dostopne vsem. Kljub številnim opozorilom in številnim obljubam ta zadeva še ni rešena.

Ocena Centra odprte kode Slovenije glede javne uprave je, da je potrebno še mnogo postoriti pri realizaciji smernic evropske komisije glede vlaganj v IT, hkrati pa lahko pohvali posamezne predstavnike javne uprave, ki so uspeli davkoplačevalcem prihraniti marsikateri evro z inovativnimi implementacijami odprto kodnih rešitev v njihov sistem.

Uporaba OK v Evropi