Zakon o »enem polnilniku za vse«

Če bo zakon sprejet, bomo prenosne naprave lahko polnili z enim samim polnilnikom…

Države članice EU so se pred dvema dnevoma dogovorile o pogajalskem mandatu za predlog o univerzalnem polnilniku za mobilne naprave. »Namen predloga je zagotoviti, da nakup novega polnilnika ni več potreben vsakič, ko kupite nov mobilni telefon ali podoben izdelek, in da se lahko vse naprave polnijo z istim polnilnikom,« so zapisali. »Predlog bo s harmonizacijo napajalnih vmesnikov in tehnologije za hitro polnjenje izboljšal uporabnost za potrošnike. S tem novim zakonom bo prodaja polnilnikov ločena od prodaje elektronskih naprav, tako da novi polnilnik ne bo nujno vključen v nakup nove naprave. To bo zmanjšalo količino elektronskih odpadkov, povezanih s proizvodnjo, prevozom in odstranjevanjem polnilnikov.«

Mandat so odobrili veleposlaniki in veleposlanice v Odboru stalnih predstavnikov Sveta (Coreper), kar predsedstvu Sveta omogoča, da začne pogajanja z Evropskim parlamentom, ko bo ta sprejel dogovor o stališču.

Evropska komisija je predlog o univerzalnem polnilniku s priključkom USB-C predložila 23. septembra 2021, v njem pa je omenjala le pametne telefone in tablice, po dopolnjenem predlogu pa naj bi USB-C postal standardni priključek za polnjenje pametnih telefonov, tablic, kamer, slušalk, prenosnih zvočnikov in igralnih konzol. V besedilu Sveta so pojasnjene tudi tehnične specifikacije za univerzalni polnilnik.

Torej na kratko – ko in če bo zakonodaja sprejeta, polnilnik ne bo več nujno del paketa ob nakupu, bo pa zato univerzalen za vse naprave. Če ga boste dobili s telefonom, boste z njim lahko polnili vse našteto.

Več…

No Comments

Izšel je LibreOffice 7.3

Poleg novosti prinaša tudi izboljšano združljivost z Microsoft Office…

Odprtokodni in brezplačni LibreOffice je zagotovo najboljši nadomestek pisarniškega paketa Microsoft Office. The Document Foundation je v novi različici dodal kar nekaj novosti, za mnoge še bolj pomembno pa je, da je veliko naredil na izboljšanju združljivosti s paketom Microsoft Office.

Novosti., ki jih prinaša LibreOffice 7.3 si lahko ogledate v spodnjem videu, če ga slučajno še ne poznate in bi ga radi preizkusili, pa ga lahko brezplačno snamete na tej povezavi. In ja, že dolgo je tudi poslovenjen

Več: LibreOffice

No Comments

Da bo mogoče »tankati« kjerkoli

EVerest je odprtokodni vmesnik, namenjen univerzalizaciji polnilne infrastrukture električnih avtomobilov.

Kakorkoli obrnemo, električna vozila niso le modna muha ampak so naša prihodnost. A da bi lahko res zaživela, je potrebno rešiti še kar nekaj težav. Ena od njih je polnilna infrastruktura. Pri bencinskih dizelskih vozili smo se navadili, da imamo bencinske črpalke na skoraj vsakem koraku, na vseh pa je na voljo več ali manj enako gorivo, tako da je vseeno, kje »tankamo«. Pri električnih avtomobilih ni tako. Polnilnic je odločno premalo, pa še na teh ne morejo svojih vozil napolniti vsi vozniki. Zakaj? Ker polnilnice ne podpirajo vseh različnih standardov, ki jih uporabljajo različni proizvajalci električnih avtomobilov.

Rešitev je torej na dlani – razviti in implementirati je potrebno sistem, ki bi omogočal polnjenje električnih vozil ne glede na to, kateri proizvajalec ga je izdelal in na kateri polnilnici se vozilo polni (doma, javna polnilnica…). In to je potrebno narediti čim prej, saj se mnoge države pripravljajo na večja vlaganja v širitev polnilne infrastrukture.

Eden tistih, ki se je zadeve lotil, je Linux Foundation. Organizacija namerava v okviru projekta LF Energy razviti odprtokodno programsko opremo EVerest, ki bo »z digitalno abstrakcijo kompleksnosti različnih polnilnih standardov in načinov uporabe« omogočila, da bo električna vozila mogoče polniti na vseh polnilnih napravah. Cilj projekta je podpreti vse tri standarde ravni polnjenja električnih vozil (120 V, 240 V in hitro enosmerno polnjenje) ter odpraviti programsko nezdružjivost med vsemi petimi različnimi fizičnimi priključki (SAE J1772, CHAdeMO, Combined Charging System (CCS), Tesla Supercharger in ISO 15118 / Plug and Charge).

Projekt je zagnalo odprtokodno podjetje PIONIX GmbH, EVerest trenutno gostuje na GitHubu in je licenciran pod odprtokodno licenco Apache 2.0.

Več…

No Comments

Izšel je Wine 7.0

Program po novem podpira več grafičnih procesorjev, igranje iger na več zaslonih in še kaj.

Wine je brezplačen in odprtokoden program, ki znotraj Linuxa omogoča zagon programov, pisanih za okolja Windows, na voljo pa je tudi za okolja Android, MacOS in FreeBSD. Program je zaradi svoje uporabnosti eden tistih, ki jih uporabniki najzvesteje spremljajo in najbolj nestrpno čakajo nove različice. In pravkar je izšla ena takšnih – Wine 7.0.

Novosti in popravkov je v novi različici ogromno, najdete jih lahko na tem naslovu, na tem mestu pa samo nekaj poudarkov. Najbolj očitne spremembe so izboljšana in pospešena grafika, podpora različnim temam za tiste, ki daste nekaj tudi na estetiko, podpora več zaslonom med igranjem iger in programih, ki uporabljajo Direct3D, podprt je Direct3D na novejših grafičnih karticah, kot so AMD Radeon RX 5500M, 6800, 6800 XT in 6900 XT, AMD Van Gogh, Intel UHD 630 in NVIDIA GeForce GT 1030, veliko novosti pa je tudi »pod pokrovom«, torej takšnih, ki na prvi pogled niso vidne, pripomorejo pa k hitrejšemu in bolj zanesljivemu delovanju programa.

Več…

No Comments

Dogovor med Linux Mint in Mozillo

Dogovor bi lahko opisali kot »da bo vse tako, kot je nekdaj bilo«…

Razvojna skupina distribucije Linx Mint je sporočila, da je z Mozillo sklenila dogovor, »tehnične in komercialne narave«, nanaša pa se na brskalnik Firefox. Novost bo v tem, da je Firefox od pravkar izšle različice Linux Mint 20.3, v vseh ostalih pa od Firefoxa 96 naprej takšen, kot je v vseh drugih distribucijah in operacijskih sistemih.

Sliši se malce nenavadno, a je tako. Linux Mint je do zdaj vseboval različico Firefoxa s spremenjenim videzom in nastavitvami, zdaj se pa vračajo spet k privzetim, kot jih ob izidu nastavi Mozilla. To v praksi pomeni, da domača stran zdaj ni več https://www.linuxmint.com/start/, da so privzeti iskalniki in privzeta konfiguracija enaki kot pri »drugih« Firefoxih in da Firefox ne bo vseboval sprememb kode iz Linux Minta, Debiana ali Ubuntuja.

In kaj bosta od tega imela oba udeleženca? Ekipa Linux Mint bo malce razvojno razbremenjena, ker jim ne bo več treba posebej »pakirati« Firefoxa, saj bo to naredila kar Mozilla, poleg tega pa bodo deležni dela dobička, ki ga generirajo uporabniki Firefoxa v Linux Mint, ko uporabljajo Googlov iskalnik. Kaj pa Mozilla? Njihova želja je, da bi bil Firefox videti enako na vseh podprtih platformah, računajo pa tudi na dobiček od uporabe iskalnikov in Firefoxove naslovne (oglasne) strani…

Več…

No Comments

Odprtokodnost medicinskih podatkov

Obeta se demokratizacija raziskav na področju medicinske umetne inteligence.

Umetna inteligenca ima najpomembnejši pozitivni potencial na področju zdravstvenega varstva. A ta potencial ostaja neizkoriščen zaradi visokih stroškov pridobivanja podatkov, ki si jih lahko privoščijo le velike korporacije. A kmalu več ne bo tako.

Center za umetno inteligenco (AIMI) univerze Stanford je napovedal načrte za še večjo rast največjega nabora podatkov o medicinskih slikah na svetu. V sodelovanju z Microsoftovim programom AI za zdravje (AI for Health) načrtuje ekosistem, ki bo presegal deljenje medicinskih slik. Cilj projekta je zagotoviti standardizirana orodja za strojno učenje in vnaprej usposobljene modele, ki dolgoročno uporabljajo odprtokodne podatke in arhitekturo. To na kratko pomeni, da bodo uporabniki za svoje sisteme strojnega učenja dobili brezplačen do stop do največje baze slikovnih in drugih podatkov na svetu.

Več…

No Comments

Velika moč, velika odgovornost…

Linux in odprtokodni sistemi postajajo vse bolj priljubljeni, s tem pa tudi vse večja varnostna tarča…

Linux je, no ja, povsod. Poganja vseh 500 najboljših superračunalnikov na svetu, na njem pa temelji več ali manj vsa informacijska tehnologija v oblaku, celo Microsoftov Azure. Precejšen porast je Linux doživel celo na namizju – po podatkih PornHuba je število uporabnikov v letu 2021 zraslo za 28 odstotkov, medtem ko je število uporabnikov Windows v enakem obdobju padlo za 3 odstotke. Je PornHub zanesljiv vir? V preteklosti se je dogajanje na »žgečkljivih« spletnih storitvah že izkazalo kot dokaj zanesljiva napoved, kaj bo sledilo na drugih področjih…

Trend rasti se kaže povsod in po navedbah Gartnerja bo tako tudi v prihodnjih letih. V njihovi raziskavi 2021 Hype Cycle for Open-Source Software je zaslediti napovedi, da naj bi več kot 70 % podjetij do leta 2025 povečalo vlaganje v odprtokodno programsko opremo, največ v sisteme programske opreme kot storitev (SaaS).

Številke so vsekakor vzpodbudne, toda velika moč prinaša tudi veliko odgovornost, ki se v tem primeru nanaša seveda na varnostne izzive. Povsem jasno je namreč, da bo s širjenjem uporabe Linuxa in odprtokodne programske opreme ta postajala vedno bolj zanimiva za tiste, ki imajo za bregom grde stvari. In te težave niso nekaj, kar nas šele čaka ampak so se že začele. Dober primer je recimo knjižnica log4j2 v Apache Java, ki jo je ameriška Nacionalna baza ranljivosti National Vulnerability Database (NVD) označila z oceno  10.0 CVSSv3, kar je, no ja, grozno in že nekaj časa povzroča precej glavobolov odgovornim za varnost. Nekaj olajšanja sicer nudijo tako imenovani log4j skenerji, ki pa niso vsemogočni, zato se več upanja polaga v Programske sezname materiala (Software Bills of Material – SBOM), ki nudi natančen vpogled v vse uporabljene knjižnice in tako lažje odkrivanje ranljivosti.

Odprtokodni sistemi imajo torej svetlo prihodnost, a seveda le v primeru, da jih bomo uporabili premišljeno.

Več…

No Comments

Dodatna ovira za Steam Deck in Linux

Novih ukrepov proti goljufanju v PUBG nekateri ne bodo prav veseli…

Morda ste že slišali, da bo PUBG brezplačen za nekaj dni ali celo za vselej, kar je dobra odlična novica za tiste, ki si igre niste hoteli ali mogli privoščiti prej. A kot vsaka dobra stvar ima tudi ta slabo plat. Ker je brezplačno pogosto privabi goljufe in ko ti pričnejo delati resnejšo škodo, se uporabniki umaknejo. Tega si seveda noben razvijalec iger ne želi, zato v spletne igre vgrajujejo sisteme proti goljufanju, ki pa imajo spet svoje slabe lastnosti. V primeru PUBG bosta slabe volje dve skupini – uporabniki SteamDecka in uporabniki Linuxa. Za kaj gre?

Če ste malce bolj resne igralec verjetno veste, da PUBG uporablja mehanizem proti goljufanju, imenovan BattlEye, letos pa je bil dodan še igri lasten sistem Zakynthos. Slednji sicer resda naredi obrambo pred goljufanjem bolj učinkovito, a ker deluje na nivoju jedra sistema, lahko dela težave v Linuxu in posledično tudi na Steam Decku.  To pa, glede na to, da je PUBG po priljubljenosti na Steamu na tretjem mestu, ni ravno dobra novica, saj igre na Linuxu zaradi odsotnosti mehanizmov proti goljufanju v Protonu sploh ne bo. Vsaj dokler BattleEye in EasyAnti-cheat ne bosta podprla Linuxa. To pa zna trajati…

Več…

No Comments

Odprtokodni maček

Petoi Nybble je odprtokodni bionični robotski maček v velikosti dlani, namenjen igranju in učenju.

Odprtokodni projekti še zdaleč niso omejeni le na programske rešitve. Veliko, celo vsak dan več, jih je interdisciplinarnih. Recimo muc Petoi Nybble. Gre za odprtokodnega bioničnega robotskega mačka, ki ne le, da je zabaven za uporabo, saj hodi, teče, se postavlja na zadnje tačke in še kaj, je tudi izredno koristno orodje za učenje programiranja, saj je programirljiv v C++ in Pythonu, ker je razširljiv z Raspberry Pi in Arduino Ecosystem pa tudi za učenje elektronike.

Muca dobite v razstavljenem stanju, sestavljanje vam bo vzelo okoli štiri ure, programiranje oziroma kodiranje pa… toliko časa, kolikor boste želeli.

Več…

No Comments

Upcycling Android za čistejše okolje

S pobudo »Upcycling Android« želi Free Software Foundation Europe (FSFE) spodbuditi uporabnike pametnih telefonov Android, da se odklopijo od Googlovega sistema in preidejo na brezplačno programsko opremo.

Ob aktualnem »Evropskem tednu preprečevanja nastajanja odpadkov« želi FSFE pomagati z nasveti, kako se izogniti nastajanju elektronskih odpadkov, prihraniti vire in omogočiti daljšo življenjsko dobo mobilnih telefonov. Zvezno ministrstvo za okolje in Zvezna agencija za okolje finančno podpirata projekt upcyclinga. »Vsako leto proizvajalci po vsem svetu proizvedejo 1,5 milijarde mobilnih telefonov,« so zapisali pri FSFE. »In žal se jih bo skoraj toliko po relativno kratkem obdobju uporabe verjetno vrglo stran zaradi načrtovane »programske zastarelosti«. Potrošniki so torej pred dilemo ali kupiti novo strojno opremo ali živeti z zastarelimi programi. Okoljski vpliv te kratke življenjske dobe strojne opreme bi lahko bil uničujoč.«

S programom  Upcycling Android želi FSFE pokazati, kako je mogoče telefone Android nadgraditi z brezplačnimi operacijskimi sistemi in tako podaljšati njihovo življenjsko dobo. Kot primere navaja različne ROM-e, kot so CalyxOS, Replicant, F-Droid, MicroG še kaj. Če pametni telefon od proizvajalca ne prejemajo več posodobitev programske opreme, jih je mogoče posodobiti na omenjen in s tem podaljšati njihovo življenjsko dobo in s tem varovati okolje. Sliši se dobro, a vse skupaj ni najbolj preprosto.

Težava je v tem, da je nekatere telefone lažje nadgraditi, nekatere težje, nekaterih pa sploh ne. To je posledica dejstva, da proizvajalci zaradi zaščite lasnih interesov (žepov) uporabnikom otežujejo namestitev drugih operacijskih sistemov. Da bi lahko namestili ROM po meri, pametnih telefonov navadno ni več treba »rootati«, je pa treba odkleniti zagonski program, to pa pomeni nelegalen poseg in garancija večine proizvajalcev postane neveljavna. Sicer je res, da se tovrstne nadgradnje dogajajo običajno po preteku garancijske dobe, a razmislek o tem je vsekakor potreben. Če ne zato, ker pomoči pri namestitvi kar tako ne boste dobili, zato se je treba postopka lotiti premišljeno.

Več…

No Comments