Kaj prinaša GNOME 3.38

Po izidu GNOME 3.36 »Gresik«, ki je prinesel kar nekaj novosti, bo ekipa GNOME UX kmalu izdala različico 3.38, ki bo nekatere komponente precej izboljšala.

GNOME 3.36 je vsekakor eno od grafičnih okolij za Linux, ki uporabniku »iz škatle« nudi največ – novo prijavno-odjavno okno z večuporabniško podporo, funkcija »ne moti«, starševski nadzor, prikaz skritih gesel, izboljšano nalaganje in pregledovanje dokumentov PDF in cela vrsta izboljšav uporabniškega vmesnika… Izboljšav je bilo res veliko, zato smo nekako pričakovali »umiritev žoge«.

A očitno ni tako. UX bo v novi različici 3.38 naslovil še nekaj elementov, za katere menijo, da bi lahko bili bolj prijazni. Mednje sodi rubrika Aktivnosti, točneje razporeditev elementov v njej, ki je sedaj lahko malce konfuzna, pa navigacija med delovnimi površinami s pomočjo sledilne ploščice prenosnika in še kaj se bo našlo.

Več…

No Comments

Firefox 75 se osredotoča na iskanje…

Tako kot drugi brskalniki je tudi Mozilla pred leti iz Firefoxa odstranila posebno okence za iskanje in ga združila z naslovno vrstico. Če v naslovno vrstico vpišemo naslov, se ta odpre, če vpišemo iskalni pojem, pa se odpre okno z rezultati iskanja v izbranem iskalniku. Ideja, prevzeta iz Googlovega Chroma, je vsekakor uporabna, Mozilla pa jo je s Firefoxom 75, ki je pravkar izšel, dvignila na še nekoliko višjo raven.

Ob zagonu nove različice na prvi pogled ni videti ničesar novega, razlika pa se pokaže, ko izberete dodajanje novega zavihka. Na vrhu zavihka se, kot je vidno na naslovni sliki, prikaže povečana naslovno/iskalna vrstica, ko kliknemo nanjo in pričnemo tipkati, pa se sproti prikazujejo predlogi iskanja, v katerih so pojmi, ki bi vas lahko zanimali, označeni s krepko pisavo, na dnu okna pa si je mogoče izbrati tudi iskalnik, v katerem naj se iskani pojem išče.

Ideja je vsekakor dobra, posebej zanimiva se nam zdi možnost sprotne izbira iskalnika, kjer poleg Googlovega in Binga najdemo tudi (slovensko) Wikipedio, naše Odpiralne čase, Ceneje.si, Twitter in še kaj. Ideja, vredna posnemanja…

Več…

No Comments

Ne marate sestankov?

Kaj pa, če bi nanj poslali svojega digitalnega dvojčka?

Mnogi zadnje tedne delate od doma, s sodelavci pa komunicirate preko videopovezav. V »normalnih« časih sestankov, torej takšnih, kjer smo s sodelavci v istem prostoru, se jim je težko izogniti, v digitalnih časih in ob pomoči umetne inteligence pa… Kot je pokazal možak z imenom Matt Reed, zadeva s komunikacijskim programom Zoom (ta je sicer zadnje dni v nemilosti) sploh ni tako zapletena, saj je večina potrebnih orodij že na voljo in to brezplačno. No ja, vsaj za angleško govoreče področje.

Najprej morate ustvariti to, kar bodo sogovorniki videli. V ta namen posnamete čim več fotografij, ki prikazujejo, kako sedite pred kamero (ne pozabite tu in tam na kakšnem posnetku pomežikniti) in iz njih izdelate animacijo. Pri tem ni treba skrbeti za to, da bo vse skupaj videti zelo tekoče. Malce »zatikanja« je celo dobro, saj bo ustvarilo vtis težave na zvezi, kar bo, kot boste videli kasneje, prišlo prav kot izgovor.

Drugi korak je izdelava kratke spletne aplikacije, v katero vgradite odprtokodno knjižnico Artyom.js, ki »posluša« sogovornike in če zasliši znano frazo, nanjo preko sistema sinteze govora odgovori z v naprej pripravljenimi odgovori. Če sogovornik recimo vpraša: »Kako si?«, mu sistem odgovori: »V redu, hvala!«, če zasliši: »Adijo!« odgovori s: »Se slišimo, pazite nase!« in tako naprej. Če česa ne razume, pa se lahko izmuzne z: »Nisem slišal težave na zvezi!«. Nato posnet video z aplikacijo ManyCam predelate tako, da računalnik »misli«, da gre za pravo kamero, ta »vir« pa nato vključite v Zoom namesto pravega.

Roko na srce, vse skupaj še ni tako daleč, da bi lahko koga res preslepili, a v tem primeru gre za enega samega človeka in malo preprostega programiranja. Če bi se k temu nekdo spravil bolj resno, bi rezultati že na tej stopnji tehnološkega razvoja lahko bili bistveno bolj prepričljivi. No, zaenkrat so samo zabavni…

Več…

No Comments

Kako razširiti kapacitete?

Italijanski arhitekti z idejo, kako razširiti bolnišnice – tudi arhitektura je lahko odprtokodna.

Bolnišnice po skoraj vsem svetu imajo težave s tem, kako oziroma kam namestiti vse paciente s koronavirusom, ki so potrebni bolnišnične obravnave. Italijanska arhitekta Carlo Ratti in Italo Rota sta zato razvila modularni sistem, ki ga je mogoče hitro postaviti in več ali manj poljubno nadgrajevati in širiti.

Imenuje se Cura, sestavljajo pa ga tovorni kontejnerji in povezovalni hodniki. V posameznem kontejnerju je prostora za dva pacienta, sistem pa je narejen tako, da ga je mogoče »priključiti« k obstoječim stavbam, pa tudi poljubno razvejati, če se za to pojavijo potrebe.

Ideja je vsekakor zanimiva, a na žalost za tokratno epidemijo verjetno prepozna. Je pa odprtokodna tako da avtorji zanjo ne zahtevajo avtorskih ali kakršnihkoli drugih pravic, tako da se izdelave lahko loti kdorkoli.

Več…


No Comments

Chrome in Edge "na pavzi"

Razvijalci spletnih brskalnikov so eni bolj obremenjenih programerjev, saj se morajo hitro odzivati na varnostne luknje, nestabilnosti, odpravljati hrošče, in podobne težave, hkrati pa razvijati nove funkcije in različice. In to zahteva veliko dela in veliko ljudi. Ti pa so v zadnjih tednih… no, ja, saj veste.

Da bi nekoliko zmanjšali »pressing« na te ljudi, se je Google pred nekaj dnevi odločil, da do nadaljnjega ne bo izdajal nadgradenj brskalnika Chrome in operacijskega sistema Chrome OS, vse, kar bodo delali, je krpanje morebitnih manjših varnostnih lukenj. Dva dni kasneje je podobno sporočilo izdal tudi Microsoft, ki je za nekaj časa dal na hladno nadgradnje svojega novega na Chromiumu temelječega brskalnika Edge, bodo pa, enako kot Google, skrbeli za odpravljanje varnostnih težav. Torej – Chroma 81 in Edgea 81 ne gre tako hitro pričakovati…

Več: GoogleMicrosoft

No Comments

Tudi glasbena industrija je vedno bolj odprtokodna

Odprtokodna filozofija pušča vedno večji pečat tudi med glasbenimi ustvarjalci. Vedno več jih na primer izdeluje inštrumente in programsko opremo po meri, nato pa načrte in morebitno programsko kodo objavi v obliki odprtokodnega projekta ali pa jih kako drugače deli z drugimi in jim s tem omogoči brezplačno izdelavo in uporabo teh izdelkov za nekomercialno uporabo.

»Odprtokodni projekti se v majhnem obsegu med glasbenimi akademiki dogajajo že dolgo, v zadnjih letih pa to postaja prevladujoči trend," pravi Ajay Kapur, profesor in direktor oddelka za glasbene tehnologije na kalifornijskem inštitutu za umetnost (CalArts ), ki opozarja na novo gibanje elektronskih umetnikov, ki si svoja imena ne ustvarjajo več s pomočjo založb ampak preko družbenih medijev.

Več: Forbes

No Comments

Združujeta se FreeNAS in TrueNAS

FreeNAS, odprtokodni operacijski sistem za naprave NAS, se združuje s svojim komercialnim bratom TrueNAS.

Podjetje iXsystems, ki stoji za razvojem obeh različic, je napovedalo, da ju bo združilo pod imenom TrueNAS. Trenutni različici FreeNAS 11.3 in TrueNAS 11.3 si delita okoli 95 odstotkov kode, tako da je združitev smiselna in različica 12.0 bo tako nosila enotno ime TrueNAS.

Seveda se mnogi sprašujejo ali bo nova različica odprtokodna in brezplačna ali plačljiva. Glede tega se kaj dosti ne bo spremenilo, saj bo spremenilo le ime, različici pa ostaneta, s tem da se bosta imenovali TrueNAS CORE, ki bo odprtokodna oziroma to, kar je bil do sedaj FreeNAS in TrueNAS Enterprise, ki bo plačljiv bo vključeval poslovno podporo in upravljanje.

CORE je kratica za Community Supported, Open Source, Rapid Development, and Early availability, že ime samo pa daje vedeti, kaj lahko pričakujemo od odprtokodne različice, ki temelji na brezplačnem in odprtokodnem FreeBSD.

TrueNAS 12.0 bo na voljo od 11. marca naprej, najpomembnejša novost pa je možnost kombiniranja diskov SSD in HDD, podrobnosti pa najdete na tem naslovu.

Več…

No Comments

Odprtokodnih je med 80 in 90 odstotki vseh programov

Red Hat je pred kratkim poročal o tem, da je odprtokodnih programov v poslovnem svetu več kot lastniških. A odstotek, ki so ga navedli, je malce preskromen. Raziskava iz leta 2016 govori o tem, da je odprtokodne med 80 in 90 odstotki vse programske opreme na svetu. Od kod ta podatek?

Iz česa pa je sestavljena programska oprema, pa naj gre v končnem izdelku za odprtokodno ali lastniško? Iz programskih komponent, modulov oziroma podprogramov, ki pa so v veliki večini – odprtokodni. Dober primer so recimo moduli JavaScript, kot na primer Async, Inherits, Isarray, ki jih programerji zelo pogosto uporabljajo, veliko pa jih je tudi zunaj tega okolja – Commons-codec, ttpcomponents-core, Logback-core… Če upoštevamo te komponente, ki jih je dobesedno na tisoče, se tako visok odstotek ne zdi nič več nenavaden…

Več…

No Comments

Odprta koda »prevzema oblast«

Količina licenčne programske opreme je prvič padla pod 50 odstotkov, 95 odstotkov vodilnih informatikov pa vedno bolj stavi na odprtokodne rešitve…

Red Hat je izdal svoj 2020 Enterprise user report, v katerem je predstavil rezultate anonimne raziskave, ki jo je izvedel med 1000 podjetji. Kar 95 odstotkov vodilnih IT-jevcev meni, da so odprtokodne rešitve strateško izredno pomemben delo celotne poslovno-informacijske strategije njihovih podjetij. Raziskava, ki so jo izvedli anonimno, torej anketiranci niso vedeli, da gre za Red Hat je pokazala, da se je količina licenčne programske opreme v velikih podjetjih iz lanskih 55 znižala na okoli 42 odstotkov, v prihodnjih dveh letih pa naj bi padla še za 10 odstotkov.

Razlogi, da lastniška programska oprema izgublja naklonjenost informatikov v poslovnih okoljih je predvsem v dragih in neprožnih sistemih licenciranja, kar ima za posledico visoke kapitalske izdatke (CapEx) in seveda priklenitev na prodajalca (vendor lock-in).

Več…

No Comments

Windows 12 Lite

Bo tako videti nov Microsoftov operacijski sistem? Niti ne…

Microsoft se zadnja leta precej ukvarja tudi z odprtokodnimi projekti. Najpomembnejša poteza na tem področju je seveda 7,5 milijarde vreden nakup spletne storitve Github, tu pa je še cela vrsta majhnih potez, kot so odpiraje kode Kalkulatorja, Linuxov Terminal za Windows 10 in celo lastno jedro za Linux. Nekateri v šali celo pravijo, da bi za naslednje jedro Windows v Redmondu lahko uporabili kar Linuxovo.

In zdaj je videti, kot da je nekdo naredil prav to. Windows 12 Lite ni nova različica Microsoftovega operacijskega sistema ampak distribucija Linuxa, temelječa na LiteOS in opremljena z namizno temo, ukradeno iz Windows 10. Razvijalci Windows 12 Lite oglašujejo kot »odlično odprtokodno nadomestilo za Windows 7«, ki je poleg tega še hitrejše, bolj varno, zanj ni potrebno nobene licence ali aktivacijskega ključa v njem ni oglasov in ne zahteva deljenja podatkov z Microsoftom.

Je zadeva uporabna? Če sodimo po spletni strani projekta, ki je videti, kot da je nastal v zgodnjih devetdesetih, je vse skupaj bolj ubogo. Da ne govorimo o tem, kakšna bo reakcija Microsofta na krajo/kopiranje njihovih oblikovnih rešitev. Če že hočete distribucijo Linuxa, ki je kar najbolj podobna Windows, bo verjetno boljša rešitev Kali Linux, ki v načinu Kali Undercover omogoča prilagoditev sistema tako, da je zelo podoben Windows, pri čemer pa ne boste kršili avtorskih pravic.

Več…

No Comments