Kako naprej?

34 milijardni prevzem Red Hata s strani IBM-a je opravljen. V katero smer bosta šli podjetji v prihodnosti?

Lanska IBM-ova napoved prevzema Red Hata je dvignila marsikatero obrv in marsikdo se je začel s skepso spraševati, kaj se bo zgodilo z Red Hatom. Posel je sedaj zaključen in čas je, da se na vprašanja sedaj odgovori tudi na praktični in ne le načelni ravni.

Torej – IBM si obeta, da mu bo red Hat v naslednjih petih letih pomagal dvigniti letni promet, seveda predvsem z naslova hibridnega oblaka. Toda ali to pomeni, da bo Red Hatova tehnologija zapustila odprtokodne vode? Ne. Odprtokodni pristop ostaja. In ne le to, Paul Cormier, eden od direktorjev podjetja je za ZDnet povedal, da se »sedaj začenja razvojna pot na steroidih«.

In kaj bo še novega/starega? Več na spodnji povezavi, tukaj le na kratko:

  • Red Hat bo v okviru IBM-a ohranil odprtokodni razvoj in neodvisnost,
  • Red Hat bo samostojna enota znotraj IBM-a, organizacijsko pa bo del oddelka Cloud and Cognitive Software,
  • Sodelavci podjetja Red Hat lahko prispevajo in sodelujejo v odprtokodnih projektih zunaj Red Hata, kot to počnejo danes,
  • program Red Hat Developer – vključno s spletnim mestom, spletnim dnevnikom in kanali družabnih medijev – ostaja neodvisen, sodelujoči v programu za razvijalce pa »bodo še naprej uživali v prostem dostopu do storitev Red Hata, prenosov programske opreme, e-knjig, dogodkov in ostale vsebine«.
  • IBM in Red Hat bosta vodila ločene partnerske programe in gojila ločene partnerske ekosisteme,

Vse skupaj se sliši dokaj ohrabrujoče, posebej del o ohranjanju neodvisnosti Red Hata. Očitno se je tudi IBM nekaj naučil od poslov, kot je bil recimo prevzem Lotusa.

Več…

No Comments

Odprta koda za varnejše ceste

Novozelandsko prometno ministrstvo je v povezavi z dvema lokalnima podjetjema izdelalo odprtokodno orodje za analizo prometnih nesreč s ciljem povečanja varnosti na novozelandskih cestah.

Orodje CAS (Crash Analysis System) omogoča geografsko predstavitev vseh prometnih nesreč, ki jih je novozelandska policija obravnavala od leta 1980 naprej, podatke pa bodo uporabljali načrtovalci prometne infrastrukture, policija in drugi organi, zadolženi za varnost v cestnem prometu. CAS je sicer že 20 let staro orodje, ki pa so ga sedaj temeljito prenovili in vanj vključili geoprostorsko vizualizacijo podatkov, poslovno inteligenco (BI) in sodobne sisteme poročanja. Uporabnik lahko podatke prikazuje v slojih in glede na te tudi izdeluje poročila.

Več…

No Comments

Preprost prenos Pythonove kode

Orodje PyOxidizer omogoča preprost prenos Pythonove kode v Windows, MacOS in Linux.

Programski jezik Python je zadnja leta izredno pridobil na priljubljenosti, zataknilo pa se je pri distribuciji aplikacij, saj orodje ne omogoča preprostega prenosa v druga okolja, posebej če v Pythonu nismo domači. A ker gre za izredno eleganten in zmogljiv programski jezik, se je Mozillin razvijalec Gregory Szorc odločil izdelati orodje, ki bo preskočilo še to oviro. In nastal je PyOxidizer.

PyOxidizer je prosto odprtokodno orodje, ki Pythonovo kodo spremi v izvršni program, katerega je mogoče zagnati tudi na drugih platformah oziroma operacijskih sistemih, kot so Windows, Linux in MacOS. Aplikacije je mogoče zaganjati brez posebne namestitve ustreznih Pythonovih knjižnic, saj so te že integrirane v binarno kodo.

JavaScript, pazi se…

Več…

No Comments

Linux na vseh najboljših

Kaj ima skupnega vseh 500 najzmogljivejših superračunalnikov? Poganja jih Linux.

Na spletni strani Top500, namenjeni spremljanju dogajanja na področju superračunalnikov, so objavili že 53. posodobljeni seznam najzmogljivejših računalnikov na svetu. Na prvi mestih ni sprememb, saj sta na vrhu še vedno IBM-ova  Summit in Sierra, sledita pa jima kitajska Sunway TaihuLight in Tianhe-2A, na petem mestu pa je Dellov Frontera. Evropa je na seznamu desetih najboljših zastopana s švicarskim Piz Daint na šestem in nemškim SuperMUC-NG, francoski Pangea III pa je za las zgrešil deseterico.

Vsi ti superračunalniki se med seboj razlikujejo po številu jeder, hitrosti operacij s plavajočo vejico, porabi in še čem, imajo pa eno skupno točko – vse poganja Linux.

Več…

No Comments

CERN se odpoveduje Microsoftu

Ker jim je Microsoft odvzel pravico do uporabe akademskih licenc, so se Evropski organizaciji za jedrske raziskave odločili, da preidejo na odprtokodne rešitve.

Dobrih dvajset let je švicarski CERN oziroma po naše Evropska organizacija za jedrske raziskave, uporabljal Microsoftove izdelke po licenci, ki veljajo za akademske ustanove. Te licence je potrebno do časa do časa obnavljati in marca letos, ko so jih spet hoteli, so jim iz Microsofta sporočili, da pa zanje takšna licenca ne velja več in jim poslali običajno komercialno pogodbo, s katero se je cena licenc več kot podeseterila. Odgovorni pri CERNUu se s tem niso strinjali in so ponovno obudili idejo o prehodu na odprtokodne rešitve. In nastal je Microsoft Alternatives project ali skrajšano MAlt.
In kaj je bistvo projekta? V svojem blogu so zapisali, da je cilj projekta »ponovna vzpostavitev nadzora nad lastnimi podatki«, začel pa se bo s prehodom poštnih storitev in Skypa na odprtokodne alternative, če bo šlo vse po načrtih, pa bodo sledile še vse ostale storitve.

Microsoft se je seveda na odločitev moral odzvati, saj je CERN izredno ugledna ustanova in zato lepa referenca. Ponudil je desetletno prehodno obdobje, v katerem bi se cena licenc postopno višala, a so odgovorni pri CERNu ponudbo zavrnili in odgovorili, da takšni stroški preprosto niso vzdržni.

Če bo projekt uspešen, bo odločitev vsekakor imela širše posledice. CERN namreč ni edina tovrstna ustanova, ki se spopada s tako imenovanim vendor lock-inom oziroma odvisnostjo od enega samega ponudnika. Če bodo uspeli pokazati, da je bistvene storitve mogoče izvesti tudi brez Microsofta in drugih ponudnikov licenčne programske opreme, nad katero uporabnik nima nadzora, se za podoben korak lahko odločijo tudi druge sorodne ustanove.

Več…

No Comments

Odprtokodne alternative Androidu

O trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko se zadnje tedne veliko govori, predvsem v povezavi s Huaweijem. Ta je zaradi »sankcij«, ki so jih uvedle ZDA, med drugim izgubil tudi dostop do nekaterih storitev, ki tečejo v Androidu. Ker gre za aplikacije, kot so YouTube, Gmail, Facebook, Instagram in podobne, je seveda prihodnost tega podjetja, predvsem v Evropi, precej vprašljiva. Seveda pa se tudi Huawei ne bo zlahka predal. Med drugim napoveduje tudi nov operacijski sistem, ki naj bi bil združljivi z Androidom, a »še boljši«. Ali bo to res ali ne, bomo seveda še videli, se pa pri vsem skupaj poraja vprašanje ali je Android res edina alternativa iOS-u in ali je tudi edina odprtokodna rešitev. Ni in ni. Obstaja kar nekaj mobilnih operacijskih sistemov, za katere zaradi prevladujočega deleža iOSa in Androida verjetno še niste nikoli slišali. In vsi so tudi odprtokodni.

In kateri so ti sistemi? Nosijo imena, kot so Plasma Mobile, KaiOS, LineageOS, postmarketOS, svojega, imenovanega Tizen OS, ki ga podpira Linux Foundation, obstaja pa tudi Ubuntu Touch, ki seveda temelji na operacijskem sistemu Ubuntu. Touch je sicer začel razvijati Canonical, a si je zaradi pomanjkanja interesa javnosti nato premislil in ga ukinil, nato pa ga je nekaj kasneje prevzel UBports, ki nadaljuje z razvojem.

Več…

No Comments

Indija in Južna Koreja prehajata na Linux

V zadnjih dneh sta svet obkrožili dve novici o velikih prehodih držav iz Windows v okolja Linux.

Prva novica se nanaša na indijsko zvezno državo Kerala, kjer so se oblasti odločile 200.000 računalnikov, ki jih uporabljajo tamkajšnje šole in na katerih teče lastniška programska oprema (Windows, MS Office…) slednjo nadomestiti z odprtokodno (Ubuntu 18.04, LibreOffice…). Prve ocene kažejo, da bo država s tem privarčevala okoli 430 milijonov dolarjev, pri čemer so upoštevali tudi potrebno izobraževanje 150.000 učiteljev.

Druga novica pa je pravzaprav še bolj pomembna, saj gre za Južno Korejo, državo, ki velja za gospodarsko velesilo. Tamkajšnji časopis The Korea Herald poroča, da je tamkajšnja vlada zagnala 655 milijonov dolarjev vreden  projekt, v okviru katerega bodo vse obstoječe računalnike nadgradili ali zamenjali tako, da jih bo namesto obstoječega sistema Windows 7 poganjal Linux. Razlogi? Predstavnik tamkajšnjega Ministrstva za notranje zadeve in varnost, ki je zadolženo za vodenje projekta pravi, da so se za prehod odločili zato, ker bo Microsoft leta 2020 prenehal s podporo za Windows 7 in se morajo na to seveda pripraviti. Namesto za prehod na Windows 10 so se odločili za Linux zato, ker ta predstavlja manjše manjše varnostno tveganje, ne povzroča odvisnosti od enega samega proizvajalca in ker so skupni stroški delovanja takšnega sistema občutno nižji.

No Comments

Linux za male programerje

Podjetje Endless, razvijalec operacijskega sistema Endless OS, je objavilo serijo iger, temelječih na Linuxu, namenjene pa so otrokom, ki bi se na zabaven način radi naučili programiranja.

Endless Studio Games, kot se igre imenujejo, sestavlja šest naslovov Dragon's Apprentice, Aqueducts, Tank Warriors, The Passage, Frog Squash, Midnightmare Teddy, gre pa v večini za pustolovske igre, v katerih se otrok skozi zanimive in napete zgodbe srečuje s programerskimi osnovami, kot so kodirni bloki, Javascript in Unity.

A po besedah Matta Dalia, ustanovitelja Endless, je to šele začetek. Še letos se bo tem naslovom pridružilo še nekaj, vsem pa bo skupno to, da bodo v prvi vrsti zabavne, programiranje pa bo v drugem planu.



Več…

No Comments

Pomembnost odprte kode v podjetjih

Odprtokodne tehnologije so v zadnjih letih postale integralni del poslovnih okolij. In to priznavajo tudi tehnološki giganti, kot sta Google in Microsoft. Kaj pa manjša podjetja? Kako ta gledajo in uporabljajo odprtokodne tehnologije? Na ta vprašanja je v svojem dokumentu »The State of Enterprise Open Source« poskušal odgovoriti Red Hat. V poročilu, ki so ga objavili sredi aprila, so zbrani rezultati več kot 950 pogovorov z informacijskimi strokovnjaki z vsega sveta.

In kaj ugotavljajo? Opažanja bi lahko na kratko strnili v en sam stavek – odprtokodne tehnologije najdemo povsod. In IT-strokovnjaki se tega zavedajo, saj je le en odstotek vprašanih dejal, da  se jim odprta koda ne zdi pomembna. Kar je še bolj razveseljivo od zavedanja pomembnosti odprtokodnih rešitev pa je dejstvo, da se odprtokodna orodja vse bolj uporabljajo na področjih, ki so bila dolgo rezervirana za lastniška – oblačne tehnologije, varnost, shranjevanje podatkov, poslovna analitika in podobno. In trend se bo očitno nadaljeval, saj je kar 59 odstotkov vprašanih poslovnih informatikov napovedalo povečanje uporabe odprtokodnih rešitev.

Celotno poročilo lahko snamete na tem naslovu.

No Comments

Linux najbolj (pri)ljubljen…

Obsežna anketa med razvijalci programske opreme je pokazala, da je Linux najbolj uporabljana razvojna platforma in da jo imajo razvijalci tudi najraje.

Uredniki portala Stack Overflow so izvedli obširno anketo med razvijalci programske opreme. Eden od namenov ankete je bi tudi ugotavljanje, katera orodja najpogosteje uporabljajo, na katerih platformah razvijajo in kaj od tega imajo najraje.

Kar zadeva razvojne platforme se je za najbolj priljubljeno s 53,3 odstotki izkazal Linux, na drugem je s 50,7 odstotki Windows, sledijo pa Docker, Android, AWS, MacOS in tako naprej. A razvojna okolja, v katerih uporabniki daljo, niso nujno tista, ki jih imajo najraje. Na v vprašanje, katera imajo najraje, je kar 83,1 odstotek vprašanih povedal, da je to Linux. Sledijo mu Docker (77,8%), Kubernets (76,8%), Raspberry PI (72,1%) in tako naprej. Kar zadeva Microsoftova okolja je Azure na devetem, Windows pa na dvanajstem mestu, takoj za Androidom.

Kaj pa programski jeziki? Razvijalci imajo najraje Rust, sledita pa mu Python in TypeScript, najbolj pa sovražijo VBA, Objective-C in zbirni jezik (assembler). In v čem bi najraje delali? Najbolj jih mika Python, sledita pa JavaScript in Go.

Celotne rezultate ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 90.000 razvijalcev z vsega sveta, si lahko ogledate na tej povezavi.

No Comments