Izšel je Wine 6.12

Najbolj priljubljen program za zagon programov za Windows v okoljih Linux je bil deležen 42 popravkov.

Wine 6.0 je izšel januarja in prinesel izboljšave na področju grafičnega prikaza, upodabljanja besedila, zvoka in videa, v njem je bilo podprtih že več kot 27.500 aplikacij in iger za Windows, med drugim tudi Microsoft Office in Photoshop ter igre, kot so StarCraft, Final Fantasy XI Online, Team Fortress II in podobne. Najnovejša nadgradnja, ki nosi oznako 6.12, vključuje 42 popravkov, ki naslavljajo težave z igrami, kot so STALKER: Call of Pripyat, Rainbow Six Siege, Metal Gear Solid V in različnimi drugimi aplikacijami, izboljšana je pretvorba WinSock PE, vsebuje »zametke« NSI (Network Store Interface) in še kaj.
Več…

No Comments

ODF 1.3 je postal standard

OpenDocument Format 1.3 je nasledil različico 1.2 iz leta 2015, prinaša pa kar nekaj dobrodošlih novosti.

Neprofitna organizacija OASIS Open, ki se ukvarja z definiranjem in sprejemanjem standardov, vključno z odprtokodnimi, je potrdila OpenDocument Format 1.3 kot nov standard odprtokodnih dokumentov. Nova različica prinaša podporo digitalnemu podpisovanju dokumentov, šifriranje dokumentov XML, ki temelji na OpenPGP ter nekaj varnostnih izboljšav. Več podrobnosti lahko najdete na blogu The Document Foundation. ▪

No Comments

Podatki o ranljivosti na enem mestu

Google uvaja enotno zbirko podatkov o varnostnih ranljivostih odprtokodne programske opreme.

Poslovnež H. James Harrington je nekoč zapisal, da če nečesa ne morete izmeriti, tega ne morete razumeti, če ne morete razumeti, tega ne morete nadzorovati, če ne morete nadzorovati pa ne morete izboljšati. In res je tako. Google je njegovo opažanje vzel resno in predstavil nov način, kako izboljšati varnost odprtokodnih sistemov. Ideja je pravzaprav logična in ena tistih, pri katerih se vprašamo, zakaj tega nihče ni naredil že zdavnaj.

Ena od primarnih težav nadzora varnosti je v tem, da obstaja cela vrsta podatkovnih baz, v katerih se zbirajo podatki o ranljivosti sistemov, med njimi pa ni nobene pametne povezave. In ker povezav ni, je zalo težko ustvariti sistem sledenja odvisnostim in povezav med podatki o ranljivosti. Nekdo, ki si želi ustvariti celostno varnostno sliko, mora tako preiskati vsako teh baz posebej, kar zahteva veliko dela in časa. A je to potrebno narediti, saj je poznavanje težav osnova za spopadanje z njimi oziroma tisti »nekaj«, kar je potrebno najprej izmeriti, da bi se lahko razumelo, nadzorovalo in izboljšalo.

In kako se je težave lotil Google? Tako, da je združil delo, ki so ga vložili avtorji Open Source Vulnerabilities (OSV) database in OSS-Fuzz ter vse skupaj povezal v enotno »shemo«, ki ji je dodoal še podatke iz odprtokodnih ekosistemov, kot so Go, Rust, Python in DWF.

Več…

No Comments

Linux za začetnike

Je novincem bolj prijazen Linux Mint ali Ubuntu?

Linux Mint je distribucija Linuxa, o kateri se že nekaj časa kar veliko govori. Ker je njen uporabniški vmesnik zelo preprost in zelo primeren za tiste, ki so navajeni sistema Windows, saj mu je Mint po načinu dela precej podoben. In kako se obnese v primerjavi z Ubuntu?

Namizje – Kar zadeva uporabniški vmesnik je Mint za novince v Linuxu vsekakor bolj domač. Namizje oziroma namizni grafični vmesnik je na voljo v treh »okusih«, XFCE, MATE in Cinnamon, pri čemer najpogosteje uporabljan slednji, saj zelo spominja na Windows XP/Vista/7. Kaj pa Ubuntu? No, ja, ta še najbolj spominja na – Ubuntu…

Strojne zahteve – Druga prednost distribucije Mint je v zahtevah po strojni opremi – pri Mint so te precej bolj blage, tako da se sistem bolje obnese na starejših računalnikih, pri novejših pa neke opaznejše razlike ni.

Nameščeni programi – sicer nismo nek ljubitelji tako imenovanega »bloatwara«, kdo pa je, zato se lahko Mint na prvi pogled zdi malce prenapolnjen, a podrobnejši ogled pokaže, da gre za več ali manj osnovne programe in orodja, ki jih bomo res kdaj potrebovali. A če je Mint palce prepoln, je Ubuntu skoraj malce preveč prazen. Razen LibreOffice v njem ni skoraj ničesar, tako da na po namestitvi čaka še kar nekaj nameščanja. Kar za bolj izkušenega uporabnika ni slabo, saj bo v sistem dodal le to, kar res potrebuje.

Prilagajanje – Ubuntu sicer ponuja kar nekaj možnosti prilagajanja sistema lastnim željam, a je Mint pri tem vsekakor precej bolj radodaren.

Sistemske zahteve – pri sistemskih zahtevah je vedno križ, saj je težko oceniti uporabnost sistema pri minimalni konfiguraciji. Mint naj bi kolikor toliko solidno deloval že z dvojedrnim procesorjem, z 2 GB delovnega pomnilnika in 20 GB prostora na disku ter grafiko 1024 x 768, pri Ubuntu pa je ta meja postavljena višje, predvsem kar zadeva delovni pomnilnik (4 GB) in prostor na disku (25 GB).

Programiranje, igranje… – Mint in Ubuntu sta si pod pokrovom več ali manj zelo podobna, zato na tem področju med njima večjih razlik ni. Kar zadeva igranje je potrebno poskrbeti za najnovejše gonilnike Nvidia ali Mesa in to je to…

Kateri je torej začetnikom bolj prijazen? Na starejših računalnikih je to vsekakor Mint, na kolikor toliko novih pa izbira ni več tako očitna. Mintu resda v prid govori podobnost z Windows, a tudi dela z Ubuntu se človek hitro navadi in potem neke velike razlike ni.

Več [1], [2]

No Comments

Odprtokodna 2D-animacija

Enve je zanimiv odprtokodni program za izdelavo vektorskih in bitnih animacij.

Tudi za Linux je na voljo kar nekaj grafičnih orodij, od tistih za risane vektorskih risb, obdelavo bitnih slik pa do 3D-animacij. Eno boljk zanimivih tovrstnih orodij je tudi Enve, ki je namenjen izdelavi 2D-animacij, ki bodo naredile digitalne dokumente bolj zanimive.

Enve je na voljo pod licenco GPL 3, dobiti ga je mogoče za Windows, MacOS in Linux, njegova uporaba pa je zanimivo preprosta. Animacije se izdelujejo s pomočjo časovne osi (timeline), program podpira različne vektorske objekte (krivulje, elipse, pravokotniki, besedila, čopiči…), znotraj enega projekta je mogoče imeti več »scen«, v animacijo je mogoče uvoziti slike, zvok in tudi video in še kaj. Kako je zadeva videti v akciji, si lahko ogledate v spodnjem videu. Vredno preizkusa…

Več…

No Comments

Štirje v enem

Bo Chromebook prvi res univerzalni prenosnik, katerem bodo tekli programi vseh operacijskih sistemov?

Chrome OS oziroma prenosniki Chromebook so ponekod v svetu dokaj pogosto uporabljana alternativa klasičnim prenosnikom. Zaradi svoje »lahkosti« in precej nižje cene od običajnih prenosnikov, so se zanje odločili v mnogih šolah pa tudi podjetjih. Po podatkih za lansko drugo četrtletje, torej za čas, ko je epidemija šele pričela pošteno vplivati na šolanje in delo od doma, je bil vsak četrti prodani prenosnik Chromebook, odstotek pa je od takrat samo rasel. Ideja je bila očitno dobra…

Dobra ideja, pardon, prodaja, običajno za seboj povleče tudi resnejša razvojna sredstva. Pri Chromebookih se to pozna v tem,d a postajajo vse bolj univerzalni. Na njih namreč ni mogoče zaganjati le programov, pisanih za Chrome OS, pač pa tudi za Android, Linux in tudi Windows. Smo priča rojstvu univerzalnega računalnika?

Več…

No Comments

Nova brskalniška dirka

Microsoftov Edge »najboljši«, Googlov Chrome »najhitrejši«…

Bomo po letu 2012, ko ga je prehitel Google s svojim Chromom in je Microsoft prvič po letu 2001 izgubil dominantno vlogo med brskalniki, deležni še ene »brskalniške vojne«? Vse kaže na to.

Microsoft se že krepko več kot desetletje trudi, da bi svoj brskalnik, ki na prelomu tisočletja kraljeval v okolju Windows, povrnil na pota stare slave. A do zdaj mu to ni šlo najbolj od rok. Najprej je stari Internet Explorer zamenjal z novim Edge, pa ni bilo pametnega učinka, nato pa več ali manj vrgel stran tudi Edge, saj je njegovo tehnologijo EdgeHTML, na kateri je temeljil, zamenjal z Googlovo odprtokodno tehnologijo Chromium. Ime je sicer ostalo isto, »pod pokrovom« pa se skriva nekaj čisto drugega. Kot je videti, je bila tale zadnja odločitev po dolgem času nekaj, kar bi lahko označili za dobro. Ali bolje – Microsoft je upravičil sloves, da zna vzeti tujo idejo in jo izboljšati do te mere, da prevzame sloves »originala«. Tako je bilo z DOS-om, Windows, Wordom, Excelom in še čem. Bo Edge tudi šel po tej poti?

Sodeč po zapisu v blogu razvojne skupine za Edge, so v Redmondu prepričani, da so na dobri poti. Po njihovem mnenju je Edge 91, ki je izšel nekaj dni nazaj, »najboljši brskalnik za Windows 10«. Razlog za to naj bi bili dve novi tehnologiji – pospeševalnik zagona (startup boost) in speči zavihki (sleeping tabs). Pospeševalnik zagona naj bi, kot pove že ime, krepko zmanjšal čas zagona brskalnika. To naj bi mu uspelo s selitvijo nekaterih Edgeovih procesov v ozadje oziroma njihovim zagonom ob zagonu računalnika, s čemer jih seveda ne bo treba zagnati ob zagonu brskalnika in bo vse skupaj torej videti hitrejše. Speči zavihki so namenjeni tistim, ki imate odprtih veliko zavihkov naenkrat in se veliko »sprehajate« med njimi. Ko se boste premaknili iz zavihka oziroma ga dali v ozadje, se bodo v njih »uspavali« vsi oglasi, ko pa zavihek spet odprete, se ponovno »zbudijo«. Na ta način naj bi po Microsoftovih navedbah zmanjšali obremenjenost pomnilnik za do kar 82 odstotkov.

Google se seveda zaveda, da je trenutna prevlada Chroma na trgu brskalnikov, tudi če traja že deset let, nekaj, na kar je potrebno paziti, sicer se bo zgodilo to, kar se je pred leti Internet Explorerju, ki se od takrat nikoli ni več pobral. Na Microsoftove trditve o prednostih brskalnika Edge se je Google torej moral odzvati. In se je.

Kot odgovor na Edge 91 je zato izdal Chrome 91, ki naj bi bil po njihovih meritvah za 23 odstotkov hitrejši od prejšnjih različic. Tak skok jim je uspel z izboljšanimi komponentami V8 Javascript in WebAssembly. Komponenti  vsebujeta novi prevajalnik za JavaScript, ki optimizira delo s pomnilnikom in »zapolnjuje vrzel med zahtevo po hitrem zagonu in optimizacijo kode za kar najhitrejše delovanje«.

In spopad se nadaljuje…▪

No Comments

Vprašajte Inxi!

Programček, s katerim boste o vašem sistem izvedeli prav vse.

V Linuxu ni noben problem dobiti informacije o zasedenosti pomnilnika, zasedenosti trdega diska, podobnosti o omrežnih povezavah, strojni opremi in še čem. Za vse to obstaja ustrezen ukaz. A teh je veliko, kar lahko novejšim uporabnikom povzroča kar nekaj problemov. Da bo vse skupaj hitro, nazorno, predvsem pa lažje dostopno, poskrbi programček z imenom Inxi.

Inxi je brezplačen odprtokodni besedilni programček, ki zna iz sistema »pobrati« vse relevantne podatke o strojni in programski opremi in jih prikazati na zaslonu. Zna prikazati informacije o sistemu, procesorju, pomnilniku, disku, particijah, bateriji, grafiki, omrežju, zvočnih napravah, napravah in povezavah bluetooth in USB, podatkih RAID in še kaj. In to na čisto preprost besedilni način.

Namestitev programa je več ali manj standardna preko:

$ sudo apt install inxi

Preprost pa je tudi zagon:

'$ inxi –b' – prikaz osnovnih (basic) podatkov o sistemu

'$ inxi –F' – prikaz popolnih (full) informacij o sistemu

'$ sudo inxi –Dm' ali '$ sudo inxi –D –m' – prikaz informacij le o diskih in pomnilniku

'$ inxi –ni' – prikaz informacij le o omrežnem vmesniku

'$ sudo inxi –w' – prikaz vremena (malce za zabavo)

Stikal je še cela vrsta, najdete jih pa na tem naslovu.

Več…

No Comments

1Password tudi za Linux

Prvi »večji« program za upravljanje gesel na voljo tudi za Linux.

Ker si ljudje ne moremo zapomniti različnih gesel, posebej če so ta malce bolj zapletena, zelo pogosto uporabljamo le eno ali dve, kar pa ni najbolj varno. Zato je dobra ideja uporabiti kak program za upravljanje gesel, kot so 1Password, Keeper, LastPass ali kak podoben. Težava je le v tem, da teh »velikih« imen za namizje Linux – ni. Nekaj te funkcionalnosti sicer nudijo, brskalniki, a je ta omejena več ali  manj le nanje, kar pa je, posebej za poslovna okolja, premalo.

A ker naj bi tržni delež Linuxa rasel s stopnjo 19,2% letno in do leta 2027 iz 3,89 milijarde zrasel na 15,64 milijarde dolarjev, se je 1Password na odzval in izdal svoj istoimenski program za upravljanje gesel tudi za namizje Linux. Poleg običajne funkcionalnosti program omogoča tudi uvoz uporabniških imen in gesel iz brskalnikov, dvostopenjsko preverjanje identitete, šifrirano povezavo med brskalnikom in programom, deluje v vseh distribucijah Linuxa, njegovo funkcionalnost pa je mogoče sinhronizirati z neomejenim številom naprav.

Več…

No Comments

Wike za lažje branje

Majhen bralnik Wikipedije za Linux GNOME, ki krepko olajša branje prispevkov iz Wikipedije.

Tisti, ki redno prebirate prispevke na Wikipediji, boste verjetno zelo veseli bralnika Wike. Gre za majhen (manj kot 1 MB), brezplačen odprtokodni program za namizje GNOME, ki omogoča iskanje, branje in urejanje prispevkov. Pri njem najbolj pade v oči preprostost uporabniškega vmesnika, ki precej olajša branje pogosto zelo kaotičnih prispevkov. Ta preprostost je dosežena s tem, da je kazalo vsebine dokumenta, ki je pogosto glavni vir nepreglednosti, preseljeno v meni, po katerem je potem zelo preprosto brskati. Wike poleg tega omogoča nastavljanje jezika, tako bodo prioriteta prispevki v želenem jeziku, dodati je mogoče zaznamke za kasnejše branje, na voljo je zgodovina branja s hitrim dostopom do preteklih prispevkov, če pa vseeno želite odpreti stran v spletnem brskalniku, je mogoče povezavo do nje prilepiti neposredno vanj.

Program je napisan v Pythonu, razvil pa ga je Hugo Olabra, na voljo pa je kot paket Flatpak na Flathubu.

Več…

No Comments