Izšel je Wine 4.0

Orodje, ki v okolju Linux omogoča zagon programov iz Windows, je dobilo novo različico.

Microsoft je pred časom v operacijski sistem Windows 10 dodal Linux Bash Shell in s tem omogočil uporabnikom Windows uporabo nekaterih priljubljenih orodij iz okolja Linux. Kaj pa, če bi radi v okolju Linux zaganjali programe iz Windows?

V takšnih primerih pridejo prav orodja, kot je Wine. Ta je na voljo že kar nekaj časa, razvijalci pa so pravkar izdali njegovo najnovejšo različico Wine 4.0, ki je rezultat večletnega truda, prinaša pa kar nekaj izredno zanimivih novosti. Vseh na tem mestu ne bomo naštevali, saj je sprememb napram prejšnji različici menda preko 6000, najbolj zanimive pa so:

  • podpora igralnim krmilnikom,
  • podpora gonilniku Vulkan tako v X11 kot MoltenVK v MacOS,
  • podpora Direct3D 12 (z grafično kartico, ki podpira Vulkan),
  • podpora višjim ločljivostim na Androidu.

Podrobnosti o novi različici lahko najdete na tej povezavi.

Ni komentarjev

Prihaja Linux 5.0

Linus Torvalds je prejšnji teden napovedal, da je Lunux 5.0 tik pred vrati. Bo nekaj posebnega? Menda niti ne…

Nekako smo pričakovali, da bo Linus Torvalds v svoji objavi na Linux Kernel Mailing List povedal, kaj bo v novi različici tako pomembnega, da si zasluži preskok iz 4.xy na 5.0. Iz programskega sveta smo navajeni, da takšni preskoki v imenu pomenijo tudi večje kakovostne ali funkcionalne vsebinske preskoke. A razlog je menda precej banalen: »Številčenje ni znak za nič posebej novega. Če že želite uradno razlago za odločitev je ta v tem, da mi je zmanjkalo prstov na rokah in nogah za štetje, zato bo različica 4.21 postala 5.0

No ja, nekaj več pa bi vseeno lahko bilo… Pa ni! Menda se bo »50 odstotkov sprememb nanašalo na gonilnike, 20 odstotkov na arhitekturno nadgradnjo, 10 odstotkov na orodja, preostalih 20 odstotkov pa bo šlo v rubriko Razno (dokumentacija, datotečni sistem, omrežna podpora, jedro…)«. Skratka nič izstopajočega.

Najbolj opazna nadgradnja bodo grafični gonilniki. To bodo vključevali podpro za AMD FreeSync NVIDIA RTX Turing in pa Raspberry Pi Touch Display. Posebej zanimiv je slednji, saj bodo razvijalcem, ki uporabljajo Raspberry Pi, omogočali izdelavo lastnih tablic ali pametnih informacijskih zaslonov. Kar zadeva grafiko bo nov sistem vseboval predelano pisavo pisave Terminus. Izboljšava se ne sliši nekaj hudo pomembnega, bo pa zanimiva zato, ker bo lepše berljiva na zaslonih z visoko ločljivostjo (4K in podobni).

Kar zadeva mreženje pa – WireGuard, dolgo pričakovano navidezno zasebno omrežje (VPN), ki naj bi prišlo v Linux, še vedno ni tako daleč. Torvalds ga sicer z vsem srcem »potiska naprej«, a še ni pripravljen za široko uporabo.

Kaj pa jedro Linuxa 5.0? Še ni dokončano, bilo pa naj bi do konca februarja ali začetka marca, to pa v praksi pomeni, da ga bomo v Fedori 30, Ubuntu 19.04 in drugih novih distribucijah dobili nekje aprila.

Več…

Ni komentarjev

Prenova Thunderbirda

Mozilla v letošnjem letu načrtuje korenito prenovo svojega Thunderbirda. Končno…

Mozilla je seveda najbolj znana po svojem odprtokodnem brskalniku Firefox, ki je leta 2004 po zatonu Netscapovega Navigatorja, postal edina omembe vredna konkurenca Internet Explorerju. A Firefox ni edini izdelek, na katerem delajo sodelujoči v tej fundaciji. Drugi, sicer nekaj manj znan, a prav tako izredno pomemben, je odjemalec elektronske pošte Thunderbird.

Odjemalec oziroma program za delo z elektronsko pošto kot tak seveda ni tako »odmeven« kos programske opreme kot je brskalnik. Če ne drugega zato, ker ima kar nekaj dokaj uporabne konkurence tako v obliki spletne pošte, kot v obliki programov, ki jih dobimo skupaj z operacijskim sistemom. In zato je logično, da Mozilla Thinderbirda ni razvijala z enako vnemo kot Firefox. In posledica je seveda ta, da je z leti postal uporabniško precej zastarel, okoren in počasen. A še vedno zelo uporaben in v okoljih Windows pravzaprav edina pametna (in brezplačna) alternativa Outlooku.

A letos bodo menda »zapostavljanju« naredili konec. Ryan Sipes, vodja razvojne skupnosti Thunderbirda je v svojem blogu napovedal, da bo program deležen korenite prenove. Razvojno in koordinacijsko ekipo bodo kadrovsko krepko okrepili, naloge, ki se jih bodo lotili letos, pa vključujejo posodobitev uporabniškega vmesnika, njegovo pospešitev in korak v smeri večprocesnega delovanja, omogočanje šifriranih komunikacij, izboljšanje povezave s ponudniki spletne pošte, obogatitev sistema filtriranja pošte, nadgradnja koledarja in še kaj.

Nalog je kar nekaj in vseh zagotovo ne bomo deležni v eni sami nadgradnji. A vzpodbudno je že to, da so se končno odločili nekaj narediti.

Vir: T3tech.si preko Mozilla

Ni komentarjev

Nagrada za luknje

Evropska komisija bo z januarjem vsakomur, ki bo našel varnostno luknjo v kakšnem od odprtokodnih orodij, ki jih uporabljajo evropske inštitucije, izplačala denarno nagrado. In to ne majhno…

Informacijska varnost je večplasten problem in zato se ga je temu primerno potrebno tudi lotiti. Eden od načinov je tudi ta, da se k iskanju varnostnih lukenj pozove širšo javnost in ponudi tudi kakšno nagrado. In EU se je na področju odprtokodnih orodij, ki jih uporablja, pred časom odločila narediti prav to.

EU je resnejši pregled odprtokodne programske opreme začela leta 2015, ko je zaradi varnostnih pomanjkljivosti protokola OpenSSL zagnala Free and Open Source Software Audit (FOSSA). Projekt je nato leta 2017 razširila za še tri leta in takrat se je prvič začelo govoriti tudi o nagradah za odkritelje varnostnih lukenj. Idejo so najprej uporabili le na tako imenovanih hackathonih, z januarjem pa jo bodo razširili na širšo javnost.

In kakšne bodo nagrade? Gibale se bodo od 25.000 € do 90.000 €, pokrivale pa bodo 14 prostih in odprtokodnih orodij, ki jih uporabljajo evropske inštitucije. Mednje sodijo recimo VLC Media Player, KeePass, 7-Zip, Drupal pa tudi knjižnica GNU C (glibc). Najmanjšo nagrado, torej 25.000 € boste dobili, če najdete luknjo v Digital Signature Services (DSS), največjo, torej 90.000 € pa, če jo odkrijete v odjemalcu Telnet in SSH, PuTTY. Celoten seznam aplikacij lahko najdete na tem naslovu.

Je način »lova na trofeje« lahko zagotovilo, da bo odprtokodna programska oprema varna? Stoodstotno zagotovo ne, se pa bodo vsekakor lahko zakrpale luknje, ki jih brez tega projekta ne bi našli.

,

Ni komentarjev

Najboljše leta na GitHubu

GitHub vsako leto objavi seznam najbolj priljubljenih odprtokodnih projektov. In kdo so letošnji zmagovalci?

Na prvih treh mestih, kar zadeva število sodelujočih v projektu, najdemo Microsoftov odprtokodni programski urejevalnik Visual Studio Code z 19.000 sodelujočimi, Facebookovo orodje za razvoj aplikacij React z 10.000 in odprtokodna platforma strojnega učenja Tensorflow z 9300 sodelavci.

Kar zadeva programske jezike na prvih šestih mestih od lasnega leta ni sprememb. Najbolj priljubljena je še vedno Java, sledijo pa ji C, C++, Python, C#, in Visual Basic .NET, nato pa sledi PHP, ki je prehitel JavaScript.

Več o najuspešnejših projektih si lahko preberete na tem naslovu, o programskih jezikih pa tukaj

Ni komentarjev

Uspeh odprtokodne diagnostike

Odprtokodni sistem strojnega učenja, namenjen pomoči pri odločitvi o najprimernejši kombinaciji zdravil pri kemoterapiji, se je izkazal za izredno uspešnega.

Strojno učenje je eno od pogosteje uporabljenih orodij tudi v medicini. Sicer smo do trenutka, ko bo umetna inteligenca sprejemala odločitve namesto ljudi, še daleč, pa lahko že na stopnji, v kateri je sedaj, pripomore k boljšim odločitvam. Eno takšnih rešitev so razvili na Georgia Institute of Technology, namenjen pa je analizi »informacij o izidih zdravljenja z različnimi zdravili«. Sistem se je v dosedanjih testih izkazal za 80-odstotno uspešnega pri sestavljanju najuspešnejše kombinacije zdravil za kemoterapijo.

Pri celostni stvari je zelo zanimivo tudi to, da ne gre za zaprt projekt ampak za odprtokodnega, katerega izvorna koda je na voljo na GitHubu. Snovalci so se za tak način odločili zato, ker odprtokodna filozofija edina omogoča razvoj, ki bo vključeval strokovnjake z najrazličnejših področij, ki bodo sistem pregledovali, opozarjali na napake in predlagali izboljšave.

Več…

Ni komentarjev

Vojne brskalnikov je konec. Zmagovalec? Odprta koda!

Microsoft razvija nov brskalnik, kodno imenovan Anaheim, v katerem ne bo več njihovega upodobitvenega mehanizma (rendering engine) EdgeHTML ampak odprtokodni Chromiumov, torej ta, ki ga najdemo v brskalnikih Chrome in Opera.

Ko se je Microsoft odločil za zamenjavo Internet Explorerja z brskalnikom Edge, je imel z njim velike načrte. Hotel je izdelati brskalnik, ki ne bo več tako povezan in odvisen od operacijskega sistema kot je bil Internet Explorer, saj je to s seboj prinašalo celo vrsto težav z združljivostjo, varnostjo in stabilnostjo delovanja in upal, da bo s tem stopil na pota stare slave iz časov, ko je pometel z Netscapom in imel preko 90-odstotni tržni delež. 

A mu to, kljub temu, da je brskalnik na voljo že nekaj let, ni uspelo, saj so težave več ali manj ostale. V Redmondu so se zato očitno odločili izvesti potezo v slogu »če jih ne moreš premagati, se jim pa pridruži«. Kaj je šlo narobe?

Več…

Ni komentarjev

OpenStack – v novem naletu

OpenStack ima dokaj pestro zgodovino – od obetavnega start-upa preko razbitih iluzij do pravzaprav standarda na področju zasebnih oblakov.

Nekaj let nazaj so vsi govorili o OpenStacku. Celotna zadeva je nastala leta 2010, zanimiva pa je bila zato, ker je podjetjem dala orodja, ki so omogočala zagon nečesa, kar je bilo ekvivalent takrat famoznim Amazonovim Web Services (AWS), kar znotraj lastnih podatkovnih centrov. Nastal je cel ekosistem orodij, pri katerem so, tako finančno kot razvojno, aktivno sodelovali tudi nekateri veliki informacijski igralci, kot so HPE, Cisco, IBM in še kdo. A po sistemu »preveč babic, kilavo dete« je zadeva pred nekako dvema letoma začela vodeneti, omenjeni veliki so se začeli umikati, nekateri start-upi, ki so bili del ekosistema pa so omagali ali propadli. Vse skupaj je kazalo na to, da bo OpenStack šel v zgodovino kot propadel projekt.

A ni bilo tako. Preostali sodelujoči so se združili, odpravili veliko večino težav, se prilagodili svetu, v katerem vsi govorijo o vsebnikih (containers) in distribuiranem računalništvu (edge computing) in – uspelo jim je. OpenStack je le, da se je pobral, postal je kar de-facto standard sistemov zasebnih oblakov. In da je tak naziv upravičen, je pokazal tudi dogodek OpenStack Summit, ki se je sredi meseca odvijal v Berlinu.

P.S.: Če se boste prihodnje leto hoteli udeležiti omenjenega dogodka, ga pod OpenStack Summit ne boste našli, saj se je preimenoval v Open Infrastructure Summit.

Več…

 

Ni komentarjev

Canonical ni naprodaj

Ko je IBM nekaj tednov nazaj objavil, da prevzema Red Hat, so se nekateri začeli spraševali ali je sedaj na vrsti Canonical. Menda ne…

IBM-ov 34-milijardni prevzem Red Hata je največja prevzemna transakcija na področju programske opreme v zgodovini in drugi največji prevzem kakšnega tehnološkega podjetja. Večji je bil le 67 milijard dolarjev vreden posel, v katerem je Dell leta 2015 prevzel podjetje EMC. Ko se je novica malce »usedla« in ko se je ugotovilo, da je združitev še kako smiselna, se je strokovna javnost začela spraševati o prihodnosti drugih tovrstnih podjetij. Bo seda počasi naprodaj tudi SuSe? Canconical? Še kdo?

Bo besedah Marka Shuttlewortha, ustanovitelja Canonicala, to podjetje nima nobenih tovrstnih načrtov in da tudi on osebno o tem ne razmišlja, da ne potrebuje več denarja, kot ga ima, da »preveč ceni svojo neodvisnost«, še najpomembnejši razlog pa je, da ima za Canonical in Ubuntu vizijo, ki jo želi osebno uresničiti. Prevzem oziroma združitev s kom drugim, bi ta trenutek menda prišla v poštev le, če bi pomenila »pospešitev izvajanja vizije, ki jo ima za Canonical«. Mu bo to uspelo z uvrstitvijo podjetja na borzo, o čemer se že nekaj časa šušlja?

Shuttleworth je v svoji poslovni zgodovini eno svoje podjetje že prodal – pred skoraj dvajsetimi leti je za 575 milijonov prodal svoj Thawte Consulting podjetju Verisign.

Ni komentarjev

Dopolnjeni Firefox Monitor

Uporabniki katerekoli različice Firefox Quantum bodo po novem v primeru, da obiščejo stran, ki je bila v zadnjem letu žrtev vdora, dobili o tem sporočilo.

Sporočilo bo opremljeno ne le z informacijo, da se je vdor zgodil, ampak bo vsebovalo tudi kratek povzetek o tem, kakšno škodo je povzročil. Če se bo uporabniku zdelo, da potrebuje še več informacij, bo preko sporočila lahko odprl storitev Firefox Monitor. Slednjo je Mozilla zagnala septembra letos, njena funkcija pa je ugotavljanje ali so bili uporabnikovi prijavni podatki kadarkoli ukradeni. Storitev je pravzaprav le povezava do storitve oziroma podatkovne baze Have I Been Pwned (HIBP), ki jo je izdelal in vzdržuje Troy Hunt, vsebuje pa podatke o milijonih in milijonih ukradenih računov, ki so se znašli v rokah »hekerjev«, Mozillina rešitev pa ima to prednost, da se uporabnikovi podatki sproti preverjajo z novimi informacijami od vdorih in če se ugotovi, da so se znašli na kakšnem seznamu ukradenih, se uporabnik o tem nemudoma obvesti.

Več…

Ni komentarjev