Posts Tagged odprta koda

MJU objavilo pogodbo z Microsoftom

Kot poroča Slo-tech, je MJU javno objavil krovno pogodbo Microsoft Enterprise Agreement za obdobje 2009-2011 s podjetjem Microsoft. MJU je ob tem objavil tudi nekaj dodatnih pojasnil.

, ,

No Comments

Slovenska Revizija postopkov naročanja programske opreme odmeva tudi v Evropi!

Pobuda za Revizijo postopkov naročanja programske opreme v Republiki Sloveniji, o kateri smo poročali, odmeva tudi v Evropi! Portal OSOR.EU (The Open Source Observatory and Repository for European public administrations), ki združuej projekte in napore EU pri uveljavljanju Odprto kodne programske opreme, je objavil novico in komentar Več …

, ,

No Comments

Ubuntu Linux na voljo uporabnikom v administraciji Združenih Držav Amerike

Conical Ubuntu je postal tretja Linux distribucija (ob distribucijah SuSE Novell in Red Hat), ki jo je odobrila General Services Administration za uporabo zveznih uporabnikov. Tako je Ubuntu ob SuSE Novell-u in Rad Hat-u vključen in na voljo v programu "GSA Advantage purchasing program".

,

No Comments

OpenOffice.org 3.2 otvarja sezono 2010 na trgu pisarniških paketov

OpenOffice.org objavlja novo izdajo svojega brezplačnega, za uporabo enostavnega pisarniškega paketa

München, Nemčija (PRWEB), 11. februar 2010 – Na začetku leta, v katerem bo praznovala svojo desetletnico, in s skupno več kot tristo milijoni zabeleženih prenosov je danes ekipa OpenOffice.org objavila izdajo najnovejše različice svojega pisarniškega paketa. OpenOffice.org 3.2 deluje hitreje, ponuja nove in izboljšane funkcije, ponuja boljšo združljivost z drugimi pisarniškimi paketi in programi ter odpravlja hrošče in potencialne varnostne ranljivosti.

OpenOffice.org 3 je vodilni svetovni brezplačen pisarniški programski paket. Osnovne komponente, ki vključujejo urejevalnik besedil, preglednic, predstavitev, risb, formul in zbirk podatkov, lahko enostavno dopolnimo z razširitvami, ki jih je mogoče prenesti iz skladišča razširitev OpenOffice.org. V komaj enem letu od prve izdaje je OpenOffice.org 3 zabeležila več kot sto milijonov prenosov zgolj z osrednjega spletnega mesta za prenose, številka pa se še naprej povečuje. Uporabniki segajo od posameznikov z enim računalnikom do korporacij in vladnih služb z več kot deset tisoč uporabniki.

Med novostmi OpenOffice.org 3.2 so:

  • hitrejši zagonski časi;
  • izboljšana združljivost z odprtim standardom (ODF) in lastniškimi vrstami datotek;
  • izboljšave vseh komponent, še posebej urejevalnika preglednic Calc, z več kot ducatom novih ali oplemenitenih funkcionalnosti;
  • modul Chart (ki je na voljo povsod v paketu OpenOffice.org) je doživel preobrazbo s stališča uporabnosti, ponuja pa tudi nove vrste grafikonov.

Florian Effenberger, vodja projekta trženja OpenOffice.org, razlaga: »Nekateri so trenutno ujeti v druga orodja za osebno produktivnost – morebiti zaradi IT-usmeritve podjetja ali pa zaradi pogodbenih obveznosti do druge podedovane programske opreme. Za vse druge želimo, da bi OpenOffice.org v letu 2010 postal njihova prva izbira med pisarniškimi paketi – 3.2 nas popelje še bližje temu cilju.«

Slovenska ekipa je uspešno izvedla preizkuse s slovenskimi različicami paketa za različne operacijske sisteme. Tako bo slovenski OpenOffice.org 3.2 dostopen z vseh strežnikov OpenOffice.org kot uradna izdaja.

Vse uporabnike spodbujamo, da nadgradijo paket v novo izdajo. Vsi, ki še uporabljate OpenOffice.org 2, upoštevajte, da je bila ta različica razglašena za opuščeno decembra 2009, brez nadaljnjih varnostnih obližev ali popravkov hroščev, ki bi jih izdala skupnost. Podjetniška podpora z daljšimi življenjskimi cikli je morda na voljo pri distributerjih ali komercialnih ponudnikih, kot je Oracle, glavni sponzor projekta. Podrobnosti si v angleškem jeziku preberite tukaj.

Obširen vodnik po novostih je na voljo tukaj. Varnostni bilten s podrobnostmi o odpravljenih potencialnih ranljivostih bo v angleškem jeziku objavljen dan po tem obvestilu tukaj.

Prenesite OpenOffice.org brezplačno

Medijsko gradivo za OpenOffice.org v angleškem jeziku

Zakaj OpenOffice.org? – v angleškem jeziku

O OpenOffice.org

Skupnost OpenOffice.org je mednarodna skupina prostovoljcev in sponzoriranih sodelavcev, ki razvijajo, prevajajo, podpirajo in propagirajo vodilni odprtokodni pisarniški paket OpenOffice.org®. Zahvaljujoč njihovim naporom lahko programsko opremo OpenOffice.org prenesete in uporabljate povsem brezplačno in za vse namene, zasebne ali komercialne. Podpornike spodbujamo, da se pridružijo skupnosti in tako zagotovijo OpenOffice.org nadaljnji razvoj in rast v prihodnosti.

Programska oprema OpenOffice.org uporablja standard OASIS za zapis OpenDocument (ISO/IEC 26300), podpira pa tudi lastniške vrste datotek, kot je Microsoft Office, na voljo pa je za glavne računalniške platforme v več kot 100 jezikih. Programska oprema OpenOffice.org je izdana pod licenco GNU Lesser General Public Licence (LGPL).
Skupnost OpenOffice.org je hvaležna za velikodušno sponzorstvo velikega števila podjetij, predvsem sponzorja in ustanovitelja, družbe Oracle, ki še vedno prispeva največ.

,

No Comments

2000 aplikacij za uporabo v javni upravi na OSOR.EU

V manj kot letu in pol, odkar je Evropska komisija vzpostavila repozitorij odprto kodne programske opreme za javno upravo, se je nabralo kar 2000 odprto kodnih aplikacij namenjenih uporabi predvsem v javnem sektorju.
Aplikacije je mogoče z nekaj kliki namestiti na računalnik/strežnik. Vse to popolnoma brezplačno.
Evropska komisija želi z podporo odprto kodnim licencam zmanjšati stroške javnih uprav v Evropi, saj omogoča pouporabo programske kode.
Ko nek organ javne uprave na primer v Franciji naroči razvoj programa za lastno uporabo (pod odprto kodno licenco) je ta isti program mogoče uporabiti tudi v Sloveniji, na Madžarskem, Finskem ali kjer koli drugje.

Programje, ki ga dobimo na Osorju sicer ni nujno da je točno v taki obliki, kot ga želimo. Najverjetneje še ne bo preveden v Slovenščino in morda si ga bomo želeli še malenkost prilagoditi, da bo primernejši za uporabo v našem okolju. Tu pa nastopi vloga nacionalnih kompetenčnih centrov OSORja, kot je tudi Center odprte kode Slovenije, ki nudijo javni upravi pomoč pri kustomizaciji programja, prevajanju, svetovanjem, tehnični, uporabniški pomoči, izobraževanju ali celotno vodenje projektov vpeljave odprto kodnega programja.

Odprto kodne licence dovoljujejo poseg v programsko kodo, programska koda je pogosto dovolj dobro dokumentirana, da jo razvijalci hitro razumejo in jo dopolnjujejo, spreminjajo, optimirajo…

Gre sicer za nekoliko neklasičen princip vpeljave programja v delovno okolje javnih organov. Cena vpeljave takega programja v prakso je neprimerljivo nižja od razvijanje aplikacij na novo, ter večinoma bistveno bolj izpolni zahteve kot za množično uporabo narejeno komercialno programje, kjer lahko na prilagoditve našim potrebam kar pozabimo.

Repozitorij lahko najdete na naslovu http://www.osor.eu/projects
Če pa potrebujete pomoč ali preprosto ne veste kako se lotiti kakšnega informacijskega problema, pa nas kontaktirajte na podpora@coks.si.

, ,

No Comments

Google Chrome 4

Za vse uporabnike Google Chrome brskalnika je dobrodošla novica, da lahko po novem sinhroniziramo zaznamke med različnimi instalacijami Chroma (na različnih računalnikih). Kako to narediti, lahko preberete tu.
Google je tudi posodobil svoj brskalnik in hkrati izdal celo vrsto raznih ekstenzij zanj: LocalStorage, Database API, WebSocets, … ta orodja pridejo še kako prav spletnim razvijalcem. Ena zanimiva novost je tudi to, da lahko kateri koli odprti zavihek enostavno z miško prenesemo ven iz brskalnika in odpre se nam povsem novo okno brskalnika. Zavihke, ki jih ne potrebujemo več, pa lahko brišemo kar s klikom na srednji miškin gumb.

,

No Comments

Študijski programi odprtokodnih tehnologij

V okviru Univerze Agder (Norveška) in dveh evropskih odprtih univerz, Univerze Oberta de Catalunya (Španija) in Open Universiteit (Nizozemska), nastaja študijski program The online master programme, Free Technology Academy (FTA). Cilj je oblikovanje univerzitetnega študijskega programa univerzitetne stopnje s področja proste in odprte programske opreme in odprtih standardov. Oblikovanje programa koordinira Free Knowledge Institute (Nizozemska)

Več …

, , ,

No Comments

Odprto pismo Direktoratu za e-upravo in upravne procese Ministrstva za Javno upravo RS

Spoštovani,

želimo vas opozoriti, da več spletnih strani Javne uprave pravilno deluje le v spletnem brskalniku Internet Explorer podjetja Microsoft (v nadaljevanju IE). Takšen primer, ki pa še zdaleč ni edini, je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), kjer jim pri nekaterih spletnih storitvah izrecno piše, da delujejo le z IE. Ko smo poklicali na AJPES, kako naj uporabljamo njihove servise uporabniki, ki nimamo Microsoftovega operacijskega sistema, nam je sicer prijazna gospa svetovala naj poiščemo kakšnega prijatelja, ki se spozna na računalnike, da nam naloži Okna…

Nedopustno se nam zdi, da Javna uprava Republike Slovenije uporabo njenih uslug državljanom pogojuje z uporabo plačljive programske opreme neke multinacionalke. To je tako, kot da bi se lahko po državnih avtocestah vozili samo z avtomobili točno določenega proizvajalca!

In naj poudarimo, da ne gre za kaprico manjšine. Država na ta način diskriminira več kot 50% državljanov, ki uporabljajo druge spletne brskalnike (na primer odprtokodni FireFox, ki je popolnoma zastonj).

Poleg pravnega je zelo pomemben tudi argument varnosti. Medtem ko Javna uprava RS izrecno zahteva IE, vlade drugih držav opozarjajo uporabnike, naj zaradi varnosti ne uporabljajo IE in naj se zatečejo k alternativam. Na primer Nemčija ali Francija.

V želji, da se stvari čim prej izboljšajo vas lepo pozdravljamo,

dr. Miha Fošnarič,
mag. Samo Penič,
dr. Aleš Berkopec,
Jure Fošnarič

V vednost:

  • medijem (STA, Delo, Dnevnik, Večer, Primorske Novice, 24ur, Mladina, RTVSlo)
  • Centru odprte kode Slovenije

, ,

7 komentarjev

Začetek podpisovanja peticije "Rešimo MySQL"

Peticijo na strani www.helpmysql.org je podpisalo že več kot 25.000 (08.01.2010 11:00 GMT) podpornikov dostopnosti in prostosti popularne baze podatkov MySQL, ki ji grozi pripojitev multinacionalke Oracle. Poziv je naslovljen predvsem evropskim, ameriškim in kitajskim organom za zagotavljanje konkurence. (PR Peticija n a Facebook-u)

Podpisniki predlagajo (original):

  • MySQL must be divested to a suitable third party that can continue to develop it under the GPL
  • Oracle must commit to a linking exception for applications that use MySQL with the client libraries (for all programming languages), for plugins and libmysqld. MySQL itself remains licensed under the GPL
  • Oracle must release all past and future versions of MySQL (until December 2012) under the Apache Software License 2.0 or similar permissive license so that developers of applications and derived versions (forks) have flexibility concerning the code

Pomagaj prosto dostopni MySQL in podpiši peticijo tudi TI!

MySQL must be divested to a suitable third party that can continue to develop it under the GPL. 23 348 93.4 %
Oracle must commit to a linking exception for applications that use MySQL with the client libraries (for all programming languages), for plugins and libmysqld. MySQL itself remains licensed under the GPL. 14 518 58.1 %
Oracle must release all past and future versions of MySQL (until December 2012) under the Apache Software License 2.0 or similar permissive license so that developers of applications and derived versions (forks) have flexibility concerning the code.

, ,

No Comments

Projekt OKNO nominiran za sončno osebnost leta 2009

Projekt Odprta Koda za Nevladne Organizacije (OKNO), ki smo ga COKS, INePA, PIP in CNVOS pripravili za uporabnike odprto kodnega programja na Windows operacijskem sistemu je bil nominiran za Sončno osebnost leta.
Več informacij najdete tu.
Glasujete lahko tukaj do 25.1.2010.
Zbirka programov v ISO formatu je brezplačno na voljo tu

, , ,

No Comments