Pobudnik "Kranjski Tux" je danes (19.2.2010) na Računsko sodišče RS in Komisijo za preprečevanje Korupcije RS vložil pobudi za revizijo skladnosti postopkov z ZJN ter preučitev suma konflikta interesov in suma korupcije pri postopkih naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 – 2010.
Pobuda za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 – 2010 z Zakonom o Javnem naročanju
Naziv revidiranca:
Ministrstvo za Javno Upravo RS
Predmet revizije:
- naročanje blaga, materiala in storitev – Pisarniška programska oprema za potrebe DU
- pravilnost in smotrnost odločitev – ocena primernosti rešitev in izbira postopka naročanja
Obdobje:
Ocene, izhodišča, pogajanja, postopki in pogodbe v obdobju 2002 – 2010
Akt, ki ga velja revidirati:
- Poročilo (interno?) in utemeljitev odločitve o ustreznosti neposrednih in tajnih pogajanj za sklenitev pogodbe EA s podjetjem Microsoft Slovenija.
- Pogodba „Enterprise Agreement“ s podjetjem Microsoft Slovenija(oktober 2009)
Splošni cilji revizije:
- ugotoviti smotrnost poslovanja, javnih naročil na področju naročanja Pisarniške programske opreme za potrebe DU (gospodarnost, učinkovitost, uspešnost)
- ugotoviti ustreznost k rezultatom usmerjenega upravljanja na področju naročanja Pisarniške programske opreme za potrebe DU
Ocenjena vrednost pogodb oz. nepravilnosti:
€60 mio
Opozorila na nepravilnosti:
Naročnik po našem mnenju krši Zakon o javnih naročilih (ZJN, temeljna načela):
- načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN)
- načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN)
- načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN)
Zakon o preprečevanju korupcije ter druge predpise o konfliktu interesov
Utemeljitev predloga:
Kratek povzetek stanja
V obdobju 2003 – 2010 je naročanje pisarniške programske opreme (v tem dokumentu to vključuje operacijski sistem za namizni računalnik in pisarniško zbirko) za potrebe državnih organov RS, potekalo po različnih korakih in na različne načine.
V splošnem pa lahko prepoznamo sledeče značilnosti:
- naročnik dosledno upošteva predpostavko, da je na voljo le en dobavitelj izdelkov in storitev iz tega področja – Microsoft Slovenija s svojima družinama izdelkov Microsoft Windows in Microsoft Office. Čeprav temu ni tako, saj so na voljo tudi drugi komercialni, še posebej pa odprto kodni, brezplačni izdelki, ki jih vedno več uporabljajo tudi državne in javne uprave drugih EU članic. Naročnik ni preveril obstoja morebitnih drugih konkurenčnih ponudnikov, z javnim pozivom / razpisom zainteresiranim.
- pravni okvir naročanja različnih DO temelji na t.i. Enterprise Agreement, krovni pogodbi med RS (MJU) in Microsoft Slovenija, ki se praviloma podpiše vsake tri leta (2003, 2006, 2009). MS EA določa okvirne količinske in cenovne pogoje. Dejanski nakup pa DO opravijo z neposrednimi naročili izbranemu ponudniku, oz. ustreznemu partnerskemu podjetju Microsofta. Ocenjena vrednost letnih licenčnin Microsoft za potrebe DO cca. €20mio, oz. €60mio v obdobju trajanja pogodbe.
- obstoj in vsebina pogajanj o MS EA in postopek ter vsebina pogajanj so tajni, ter javnost praviloma ni obveščena o poteku, vsebini pogodb in rezultatih. MJU tudi na zahtevo medijev in Informacijskega Pooblaščenca ne razkriva vsebine pogodb EA, količin in cen.
- pri postopkih priprave „strokovnih“ izhodišč in mnenj, ki so osnova za odločitev o neposrednih pogajanjih in izbor konkretnega ponudnika, obstaja utemeljen sum o konfliktu interesov zadolženih uradnikov.
- Strokovna izhodišča in mnenja, ki so podlaga za nadaljnje odločitve, pripravljajo uradniki v katerih strokovnost je moč upravičeno dvomiti.
- Prav tako obstaja sum konflikta interesov. Isti uradnik(i) vodijo in sodelujejo pri (tajnih) pogajanjih s ponudnikom Microsoft, pripravljajo študije o upravičenosti uporabe Microsoft orodij, ter na drugi strani vodijo aktivnosti, ki bi morale vzpodbujati uporabo in uvajanje konkurenčnih rešitev Odprte Kode:
- vodijo Komisijo za Odprto Kodo na MJU,
- sodelujejo v EU programih IDABC katerih naloga je vzpodbujanje uporabe alternativnih rešitev
- sodelujejo v medresorski Delovni skupini za odprto kodo v Javni Upravi
- kljub temu, da se po svetu, še posebej pa v EU mnoge države odločajo za postopno evaluacijo in prehod na druge rešitve pisarniške programske opreme, predvsem na odprto kodne rešitve, se v RS ta praksa ne spremeni. Narejeni niso niti osnovni operativni koraki, čeprav gre za daljši proces, ki zahteva čas.
- deklarativno se Naročnik zavzema za oceno drugih alternativ in rešitev, sodeluje v programih EU ter vzpodbuja domače iniciative, dejansko pa ohranja nespremenjen način operativnega naročanja
- v telesih EU (programih IDABC, OSOR), kjer potekajo aktivnosti za vzpodbujanje držav k prehodu na cenejše in odprto kodne rešitve, sodelujejo isti uradniki, ki zadnjih 9 let skrbijo tudi za pogajanja in podpise pogodb z sedanjim ponudnikom Microsoft Slovenija
- odločitev o smotrnosti neposrednih pogajanj in podpisa MS EA se občasno (na pritisk javnosti) utemelji s študijami in analizami, ki jim del strokovne javnosti ugovarja. Dvom o utemeljenosti potrjujejo tudi drugačni rezultati analiz drugih držav članic EU s podobno strukturo in informacijskimi potrebami DU.
Predlog za urgentno obravnavo
Na podlagi sklenjeno pogodbe MS EA (oktober 2009), so v teku pogajanja med izbranim ponudnikom in različnimi DO ter naročila za sklenitev licenčnih pogodb za obdobje 2010 – 2012. Zato smatramo, da je potrebna urgentna obravnava pobude. V slučaju, da gre za dejansko ugotovljene kršitve, lahko pravočasna Odločba RS RS prepreči povzročanje nadaljnje škode.
Kranjski Tux
Poslano v vednost:
- medijem (STA, Delo, Dnevnik, Večer, Finance, Mladina, RTVSlo)
- medijem s področja ITK (Monitor, MojMikro, Računalniške Novice, SloTech)
- Centru odprte kode Slovenije


#1 by Miha - februar 20th, 2010 at 11:28
Odlično! Popolnoma podpiram pobudnike.
Končno nekdo, ki zna stvari, o katerih mnogi tarnamo, spraviti tudi v primerno obliko.
Močno upam, da bo kaj zaleglo!
#2 by Kranjski Janez - februar 20th, 2010 at 14:20
Pohvalno! Upam, da bo kaj iz tega.
#3 by mulaz - februar 20th, 2010 at 15:30
Bi bil že čas, da se kaj spremeni na tem področju…
…vprašanje je samo, kaj se bo zdaj zgodilo, in kdo vse bo poskušal vse skupaj pomesti pod preprogo, s kako novo kratkoročno(!) analizo stroškov…
#4 by miha - februar 20th, 2010 at 19:14
Trenutno stanje se lahko spremeni le s pomočjo medijev. Dokler namreč nihče ne kontrolira komisij, ki se odločajo o nakupih programske opreme, se bodo le-te gotovo odločale tako, da bodo imele one same (njihovi člani) tem manj dela in tem več dobička. Javno dobro gotovo ni njihova prioriteta.
V praksi je pač tako, da se morajo "navadni" ljudje ravnati po zakonih, (politična) elita pa ravna kvečjemu po javnem mnenju. Zato je treba spoštovanje zakonov in delo v javno dobro zagotoviti s pritiskom medijev. Brez tega bo vsaka revizija dala enake rezultate: "Izbrali smo najboljšega ponudnika po tem pa tem členu.. bla bla.. člen nekej, odstavek 23,…". Pač pravniško izmotavanje, ki bi na sodišču zdržalo. Ne bi pa zdržalo na poročilih, ko bi pokazali razliko v ceni in pa prakso v "razviti" Evropi.
Imate mojo podporo – vsaj moralno
Po pravici povedano se ne spoznam na pravo pa javno upravo, tako da bolj konkretno vam pa ne morem pomagati.
#5 by Matthai - februar 22nd, 2010 at 10:29
En podatek iz pobude ne drži – pogodbe MJU – Microsoft mi MJU sicer res ni hotel razkriti, vendar pa sem se pritožil Informacijskemu pooblaščencu in postopek še ni končan. Predvidoma bo v marcu – boste obveščeni.
Tako da zaenkrat ne vemo ali bo pogodba tajna ali ne.
#6 by Miha - februar 22nd, 2010 at 11:51
A morda kdo ve, če je še kakšnem drug medij kaj napisal o tej Pobudi?
#7 by Matevž - februar 22nd, 2010 at 18:39
Pohvale! Upam, da imamo kakšen tim / podjetje, ki je pripravljeno graditi informacijske sisteme na odprtih tehnologijah v Slo?
#8 by freakazoid - februar 23rd, 2010 at 09:01
Imamo, pozabil sem kako se imenuje ampak ti prodajo open office (v bistvu ti prodajo podporo) in pomagajo z linuxom.
NAJBOLJ me pa motijo take stvari: https://sirena.arso.gov.si/roz/frm/frmLogin.aspx mislim za ogled potrbujem IE6.0… TO JE SRAMOTA!!!
Najhuje je pa to, da to ni edina stran!!!!
#9 by DG - februar 25th, 2010 at 08:52
Najhuje je to, da država od podjetij (pa verjetno tudi od posameznikov) zahteva uporabo spletnih aplikacij, ki delujejo samo v MS Windows okolju (pa še to verjetno ne v vseh variantah).
#10 by David - februar 26th, 2010 at 11:28
http://www.agenda.si
D.
#11 by mica - februar 26th, 2010 at 11:59
Vprašanje, kako se bo ta zgodba zaključila, oziroma če se bo sploh začela, saj so novinarji preokupirani s pasjimi aferami, ki tečejo že tedne. Pa z njimi ni kaj prihraniti v državni blagajni. S podpiranjem odprte kode pa bi se lahko prihranilo na dolgi rok in to velikooooo.
Groza me je, ko otroci doma težilijo, zakaj nimamo "worda" , ko pa morajo oni za oceno v šoli pokazati, kako se ureja besedilo v "wordu". Ali jih res ne bi mogli učiti kako se dela z "urejevalniki besedila"? Potem pa ko rečeš, da nakup "worda" stane in da z Open Office-om lahko prav tako dobro, če ne še bolje, urediš besedilo, ti pa očitajo, da si nesposoben, ker imajo vsi sošolci "word" doma, zastonj, celo vejo povedati, kje ga lahko !ukradeš!. Lepa vzgoja, ni kaj.
#12 by andraž - februar 26th, 2010 at 15:13
V celoti podpiram, vse kar je predlagano.
#13 by Vampire - februar 27th, 2010 at 01:53
Upam da se bo kaj spremenilo v tej smeri.. ker to je res razmetavanje davkoplačevalskega denarja + diskriminizacija ne-windows uporabnikov.
Tudi če bi hotel namestiti M$ Internet Explorer v linux ga ne morem, ker M$ ne izda pakteka za linux.. torej sem na nek način prisiljen v uporabo windowsa, da bom lahko uporabljal internet explorer!
#14 by Martin - februar 28th, 2010 at 09:16
Pohvalno! Upajmo da se bo kaj premaknilo v JU in šolstvu. Večino kar delajo v JU se da opraviti v Linux namizjih z OOo, za šolstvo pa je ogromno izobraževalne programske opreme. Kar pa se trenutno ne da, pa so le aplikacije pisane direkno za M$ in jih bo tako potrebno ščasoma spremeniti.
Glede IE – v Linuxu lahko namestite ie4linux (to je ie6, na voljo tudi ie7 beta)
oz. si namestite paket wine in skripto winetricks (http://wiki.winehq.org/winetricks) – potem lahko poganjate tudi precej iger za M$ (d3dx10, mpc, vcrun6)
#15 by Franko - marec 11th, 2010 at 08:57
Pohvale! MS paketi se kupuju kao da su jedini postojeci, precesto bez prave i strucne usporedbe sa drugim rjesenjima na trzistu.
Pametnije je isti novac uloziti u domacu firmu koja radi poslovne aplikacije, razvija se vlastiti proizvod, radna mjesta itd.
Sretno.
#16 by alesh33 - marec 11th, 2010 at 12:50
ljudje… niste resni… če bi bili odprtokodni programi kakor toliko ok… bi ljudje to uporabljali… ker pa niso in so še vedno na nivoju npr word89, tako vizualno kot funkcionalno niso uporabni niti za domačo uporabo, kaj šele za uporabo v podjetjih… pa ne mislim zdej nekih malih s.p.jev, ki imajo open office in linuxe zgolj zaradi dejstva da so zastonj ampak velika podjetja, katerih interes niso poldelujoči programi, ki jih vsiljujejo ljudje, ki si zaradi takega ali drugačnega razloga tega nočejo privoščiti… mail merging… od kdaj ta funkcija dela v open officu? že le s to funkcijo podjetja prišparajo več 000 ur dela. ki bi jih v enem letu mogli odšteti za vpisovanje podatkov ali pa za pošiljanje navadne pošte nekaj 000 prejemnikom… malo pomislite prosim, tehnologija gre naprej in z dejstvom, da plačujemo zanjo to tudi omogočamo, pa lahko rečete kar želite. zresnite se, to ni korupcija, je zdrava poslovna logika.
lp
#17 by Franko - marec 11th, 2010 at 20:13
Zadnji post okazuje nepoznavanje open source filozofije i pogotovo nepoznavanje samih programa.
Open Office omogucuje odlican rad, eventualni problemi su kod prebacivanja starih podataka, ali se moze rijesiti. Ovo i radim na svom poslu.
Placanje MS programa znaci razvoj MS tehnologije, a ne tehnologije opcenito. Obrnuto, open source je razvoj tehnologije opcenito tako da je svi mogu koristiti. Ovo omogucuje siroj populaciji, i vecem krugu developera za bilo kakav razvoj.
Ako kao developer razvijate na MS tehnologiji, prvi trosak u startu je licence za server i OS. Kod linuxa je ovo izbjegnuto, a zbog sigurnosti se moze placati odrzavanje i razvoj nekom drugom(ovo placanje se ionako obavlja).Razlika je kome ide novac za razvoj, funkcionalnosti se mogu dobiti na raznim platformama, s kvalitetnim ljudima.