Fundacija Overture Maps, ki deluje v okviru Linux Foundation, želi ustvariti zemljevide, ki bodo boljši in sodobnejši od vseh dosedanjih – tudi od Googlovih.

Interoperabilni odprti podatki o zemljevidih – to je tisto, na čemer dela fundacija Overture Maps Foundation v okviru fundacije Linux Foundation. Pri projektu so združila moči velika tehnološka podjetja, kot so Meta, Microsoft, Amazon Web Services in TomTom, namen pa je zbrati in združiti obstoječe kartografske podatke vseh sodelujočih in s tem ustvariti sistem, ki ga bodo lahko uporabljali vsi sodelujoči, ker bo odprtokoden, pa bo na podlagi teh podatkov lahko nastala celotna skupnost, ki bo razvijala nadaljnje storitve.

Vse skupaj seveda diši po skupnem naporu izdelati storitev, ki bo konkurenčna Googlovim Zemljevidom. Ti so že nekaj časa najbolj uporabljana tovrstna storitev, ki pa zaradi dodajanja novih funkcionalnosti ni več tako ažurna, kot je bila nekdaj. Omenjena zveza zato meni, da je nemogoče, da bi eno samo podjetje sproti posodabljalo kartografske storitve z vsemi spremembami v svetu. V Nemčiji je recimo Google z avtomobili, ki so s kamerami snemali ulice, bil pred šestimi leti.

Podatki o zemljevidih so uporabni v številnih storitvah, ne le za končne uporabnike, ki iščejo pot. Uporabljajo se v sledilnikih aktivnosti, kot nujen predpogoj delovanja avtonomnih vozil in v celi vrsti aplikacij interneta stvari. In tu bo svojo vlogo imel Overture Maps Foundation.

Več…

Kar zadeva izdelavo formularjev PDF z možnostjo pošiljanja znotraj formularja samega, je LibreOffice Writer precej bolj preprost za uporabo kot recimo Word.

Izvoz datotek iz urejevalnika besedil v PDF ni nič novega ali posebnega, se pa stvar zaplete, če želimo kaj malce bolj kompleksnega, recimo obrazec, ki ga pošljemo naslovniku, da ga izpolni in potem vrne kar z izbiro gumba znotraj tega obrazca. V Microsoftovem Wordu je zadevo mogoče izpeljali  z nekaj vrsticami programske kode oziroma izdelavo makra, v LibreOffice Writerju pa je stvar precej bolj preprosta, saj so vsa potrebna orodja na voljo brez tega. In to celo tako, da si lahko uporabnik sam izbere, s pomočjo katerega poštnega programa ali predala bo vrnil obrazec.

In kako to narediti? Postopek je zelo nazorno opisan v spodnjem videu.

▪

Ker ni jasno, kako se podatki zbirajo, delijo in uporabljajo, ter zaradi možnosti nezakonitega prenosa osebnih podatkov evropskih državljanov v ZDA, so nemški zvezni organi za varstvo podatkov prepovedali uporabo Microsoftovega paketa Office 365 v šolah.

Nemški svet za varstvo podatkov (DSK), ki ga sestavljajo nemški zvezni organ za varstvo podatkov in 16 državnih regulatorjev, je objavil, da zaradi pomanjkanja preglednosti, kako Microsoft zbira in obdeluje osebne podatke, ter možnosti dostopa tretjih oseb do njih uporaba Office 365 ni skladna s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).

»Microsoft postopkov  obdelave ne razkriva v celoti in dovolj podrobno in ker ne razkriva, katere postopke obdelave izvaja v imenu stranke in katere v lastne namene,« je navedeno v poročilu delovne skupine DSK, ki je obravnavala to vprašanje. »Pogodbeni dokumenti v zvezi s tem niso natančni in ne omogočajo dokončne ocene obdelave,« je še zapisno v poročilu. To v bistvu pomeni, da zaradi pomanjkanja preglednosti regulativni organi od zunaj ne morejo natančno oceniti, katere podatke Microsoft zbira in kako jih uporablja, zaradi česar je njihova uporaba v skladu z uredbo GDPR nezakonita.

Poročilo dodaja, da so pogovori delovne skupine z Microsoftom potrdili, da se osebni podatki pri uporabi Office 365 vedno prenašajo v ZDA in meni, da »Microsoft 365 ni mogoče uporabljati brez prenosa osebnih podatkov v ZDA".

Več…

Obstajajo kakšne pametne alternative Twitterju? Obstajajo. Ena od njih je Mastodon.

Elon Musk je z nakupom Twitterja na tej platformi povzročil veliko zmede. Spremeniti želi poslovni model, uvesti plačljivo modro kljukico, ki bi zagotavljala, da niste robot, sprožil je velik val odpuščanj, vrniti želi pokojno aplikacijo za videoposnetke Vine… Na Twitterju se že dolgo ni toliko dogajalo, uporabniki pa so do sprememb precej kritični. Tudi do te mere, da storitev preprosto zapuščajo. Ena zadnjih odmevnih je recimo Stephen Fry.

»Zapustiti« neko družbeno omrežje pa seveda ne pomeni, da se uporabniki več ne bodo »družili« ampak da bodo iskali alternative. In zadnje čase dokaj priljubljena alternativa Twitterju je Mastodon, na katerega je prešel tudi omenjeni Fry. Je Mastodon dobra alternativa?

Prvo vprašanje je, zakaj bi sploh iz neke tako uveljavljene in vsebinsko nabite platforme, kot je Twitter, prešli na nekaj več ali manj neznanega. Da je na Twitterju več vsebine, je seveda res, res pa je tudi, da za družbena omrežja velja podobno kot za politike in plenice – iz enakega razloga jih je dobro vsake toliko časa zamenjati. Pa še nekaj je res – v sodobnem svetu noben »alfa-samec« ni nedotakljiv. Spomnimo se recimo MySpacea, ki se je kar nekaj časa zdel nedotakljiv, potem pa so ga najedli novinci in zdaj se ga spomnijo le še redki. Je Mastodon lahko tak novinec?

V prid mu govori kar nekaj stvari. Prva je ta, da gre za odprtokodno rešitev, kar pomeni, da je že v osnovi bolj prijazna od platform, na katerih imajo glavno besedo malce zmedeni egomani, kot sta Elon Musk ali Mark Zuckerberg. Vprašanje pa seveda je, ali je dovolj privlačna, da bi lahko prepričala dovolj veliko število ljudi, da bi jo pričeli uporabljati.

Videti je, da ja. Prehod na Mastodon ni posebej zapleten, je pa malce čuden. Na začetku se morate odločiti za strežnik oziroma  »instanco«, preko katere boste vstopali v storitev. Mastodon namreč navzven ni ena sama kolobocija strežnikov ampak združba povezanih, a neodvisnih strežnikov, če želite, pa lahko ustvarite tudi svojega. Ideja je kar zanimiva, ima pa tudi malce čudne lastnosti. Ko odprete stran mastodon.social dobite možnost ustvarjanja računa, ta pa vam pove, da preko te strani računa še ni mogoče odpreti in ponudi iskanje drugega strežnika. To vas »vrže« na novo spletno stran, kjer je seznam strežnikov, ki so na voljo. Ti so razvrščeni geografsko in tematsko, tako da lahko najdete tistega, ki vam je fizično najbližje (v Sloveniji ga še ni) ali pa se ukvarja s temami, ki vas zanimajo. Na nekaterih strežnikih je mogoče takojšnje odpiranje računa, na drugih pa se je potrebno najprej prijaviti in počakati, da vas »sprejmejo«. Malce nenavadno…

Strežnik, preko katerega dostopate, je mogoče kadarkoli brez težav in seveda brezplačno zamenjati, a morate v tem primeru ponovno zbrati svoje sledilce, kar je tudi nenavadno in tudi malce naporno. Delo vam sicer lahko olajšajo orodja, kot je recimo Fedifinder, vendar brez potrpežljivosti in ročnega dela kljub temu ne bo šlo. Sčasoma se bo vse skupaj verjetno popravilo, a trenutno je pač tako.

Si Mastodon zasluži priložnost? Vsekakor, saj gre za socialno omrežje, ki se »vrača h koreninam«, torej k dejanskemu »druženju«, in ni obremenjeno z željo po milijardnih zaslužkih, kot je to pri Twitterju, Facebooku in še kje. Drugo vprašanje pa seveda je ali mu bo uspelo…

Več…

Windows Subsystem for Linux 2 (WSL 2) je po treh letih končno dočakal uradno različico.

Windows Subsystem for Linux 2 (WSL 2) oziroma po naše Podsistem Windows za Linux je orodje, s katerim lahko v računalnik z operacijskim sistemom Windows 10 ali Windows 11 namestite distribucijo Linuxa in zaženete nekatera orodja za Linux, ne da bi ga morali za to znova zagnati ali uporabiti navidezni računalnik (VM). Ideja WSL sega že v leto 2016, ko je izšla prva različica, nato je Microsoft leta 2019 predstavil drugo, ki je obljubljala mnogo več, a je bila vse od takrat le »predogled«. No, zdaj je očitno tako daleč, da je stvar sprejemljiva in izšla je prva »prava« različica z oznako Windows Subsystem for Linux 2 1.0.0., na voljo pa je za operacijska sistema Windows 10 in 11.

In kaj pomeni, da smo dobili polno različico? Med drugim to, da je zadeva na voljo preko Microsoft Store in to vključno podporo za grafične aplikacije WSLg (Windows Subsystem for Linux GUI). Slednje omogoča zagon aplikacij z grafičnim vmesnikom brez da bi za to bilo treba nameščati še kaj drugega. Predhodna privzeta namestitev je omogočala le zagon programov ukazne vrstice. Druge novosti vključujejo dodatne možnosti za ukaze wsl –install, wsl –mount, wsl –import in wsl –update, nazornejši izpis napak in še kaj.

Seveda pa še naprej velja, da je WSL le en delček sestavljanke. Ko je enkrat aktiviran, je še vedno potrebno namestiti ustrezno distribucijo (Ubuntu, Debian,  OpenSUSE…).

Več…

Leta 2023 bo Thunderbird med drugim deležen večje spremembe zasnove uporabniškega vmesnika. Pricurljali videz novega koledarja daje slutiti, kaj nas čaka.

Vmesnik bo, vsaj na prvi pogled, videti bolj urejen, kljub prazni orodni vrstici pa naj bi vse funkcije ostale dostopne z nekaj kliki. Če standardne nastavitve uporabniku ne ustrezajo, jih lahko prilagodi, saj bo barve in simbole še vedno mogoče poljubno spreminjati, vklapljati in izklapljati.

Pisarniški uporabniki bodo zadovoljni z možnostjo, da Thunderbird po želji prikazuje vikend v zmanjšani ali delni velikosti in s tem na zaslonu pusti nekaj več vizualnega prostora za druge dejavnosti. Kateri dnevi predstavljajo vikend v programu ni fiksno določen, tako da lahko uporabnik sam določi, za katere dneve gre. Iskanje koledarskih vnosov bo dobilo lastno polje v stranski vrstici, vključno z možnostmi filtriranja, razvijalci pa so spremenili tudi pogled predogleda vnosa, tako da bodo pomembne informacije – lokacija, organizator, udeleženci in njihove obveznosti – vidne že na prvi pogled.

Vse novosti modela Supernova, kot si projekt kodno imenuje, so še v povojih, avtorji projekta pa v tej fazi želijo predvsem povratne informacije. Podrobnosti o tem in prve glasove skupnosti najdete v obvestilu na blogu Thunderbird.

Več…

Odjemalec Microsoft Teams za Linux se poslavlja – v Redmondu so ga nadomestili s progresivno spletno aplikacijo (PWA).

Microsoft Teams za uporabnike Linuxa po novem deluje v brskalniku kot tako imenovana progresivna spletna aplikacija (PWA). Sprememba je za uporabnike Linuxa vsekakor dobrodošla, saj bodo lahko nove funkcije dobili hkrati z uporabniki Windows. Progresivna spletna aplikacija je na voljo za Google Chrome in Microsoft Edge.

Več…

Tri leta po zadnjem večjem izidu je program VirtualBox spet pokazal znake življenja – v obliki obsežne posodobitve funkcij na različico 7.0.

Ker se z VirtualBoxom v zadnjih letih ni nič dogajalo (zadnja posodobitev na različico 6.1 je bila pred tremi leti, skok na različico 6.0 pa se je zgodil konec leta 2018), so se mnogi bali, da so mu šteti dnevi. A VirtualBox 7.0 nakazuje, da mogoče le ni tako.

VirtualBox 7.0 bistveno razširja Oraclovo brezplačno programsko opremo za virtualizacijo: med drugim lahko virtualne računalnike (VM) zdaj v celoti šifrirate, vključno z datotekami dnevnika konfiguracije in shranjenimi datotekami (vendar zaenkrat le prek ukazne vrstice in ne prek grafičnega uporabniškega vmesnika). Virtualne računalnike v oblaku je zdaj mogoče dodati v program za upravljanje in jih tam upravljati na enak način kot lokalne virtualne računalnike. Enako velja za virtualna omrežja – lokalni virtualni računalniki lahko uporabnike po želji neposredno povežejo z omrežji v oblaku. Oracle vse te funkcije prilagaja lastnim storitvam v oblaku, imenovanim OCI, konkurence, kot sta AWS in Azure pa ne omenja. Po novem je mogoče dodati virtualne module TPM (Trusted Platform Modules) v skladu s standardoma 1.2 in 2.0. Po želji lahko uporabniki aktivirajo varen zagon za svoje virtualne računalnike. Krmilniki USB EHCI in XHCI so del brezplačnega osnovnega paketa različice 7.0.

Nova je tudi podpora 3D, ki temelji na DirectX 11 v operacijskem sistemu Windows in DXVK v drugih operacijskih sistemih. Grafični upravljalni vmesnik je dobil nekaj praktičnih upravljalnih funkcij –  z novim orodjem lahko recimo spremljate pomembne statistične podatke o zmogljivosti, kot sta izkoriščenost procesorja in pomnilnika RAM delujočih virtualnih računalnikov. VirtualBox zdaj zbira vse informacije o VM in sporočila o napakah v centru za obvestila, kar je prav tako novost.

Osnovni paket VirtualBoxa je na voljo kot odprtokodna programska oprema pod licenco GPLv3, vendar so nekateri moduli in razširitve za goste ločeno pod drugimi lastniškimi licencami.

Več…

Ubuntu 22.10, kodno ime Kinetic Kudu, je izdaja s kratkoročno podporo, ki bo podprta do julija 2023, uporabniki, ki potrebujejo dolgoročno podporo, pa lahko uporabijo Ubuntu 22.04 LTS (Long Term Support release), ki bo podprta do aprila 2027.

Vse novosti, ki jih ponuja nova različica, lahko najdete v opombah ob izdaji, na tem mestu le o nekaterih. Sistem poganja jedro Linux kernel 5.19, ponuja najnovejšo različico namiznega okolja GNOME 43, še več aplikacij je bilo pretvorjenih v GTK4 in libadwaita, vključno s privzetim upraviteljem datotek Nautilus, GNOME Text editor je privzeti urejevalnik besedil, terminalski program GNOME Terminal pa privzeti terminal. Razvijalci so odstranili program GNOME Books in namesto njega priporočajo uporabo programa Foliate, posodobljenih je bilo seveda tudi veliko aplikacij, med drugim Firefox, Thunderbird in LibreOffice, Canonical pa je v novi izdaji posodobil tudi podsisteme, kot so Mesa, PipeWire, BlueZ ali CUPS.

Več…

Prepoznavanje govora je eden večjih izzivov na področju umetne inteligence in strojnega učenja. Da bi reševanje steklo hitreje, je podjetje OpenAI odprlo izvorno kodo svojega sistema za samodejno prepoznavanje govora Whisper, ki po trditvah podjetja omogoča »robustno« transkripcijo v več jezikih in prevajanje iz teh jezikov v angleščino.

Na trgu je cela vrsta zelo zmogljivih sistemov za prepoznavanje govora, ki so jedro programske opreme in storitev tehnoloških velikanov, kot so Google, Amazon in Meta, sistem Whisper pa naj bi se od njih razlikoval po tem, da je bil usposobljen na 680.000 urah večjezičnih in »večopravilnih« podatkov, zbranih s spleta, kar naj bi omogočilo boljše prepoznavanje edinstvenih naglasov, šumov v ozadju in tehničnega žargona. Ker je bil sistem usposobljen na veliki količini »hrupnih« podatkov, OpenAI opozarja, da lahko Whisper v svoje prepise vključi besede, ki dejansko niso bile izrečene – morda zato, ker poskuša napovedati naslednjo besedo v zvoku in hkrati prepisati sam zvok.

»Čeprav modelov Whisper ni mogoče uporabiti za prepisovanje v realnem času, njegova hitrost in velikost nakazujeta, da bodo lahko drugi na njem gradili aplikacije, ki bodo omogočale prepoznavanje govora in prevajanje v skoraj realnem času,« pravi podjetje na GitHubu. »Dejanska vrednost koristnih aplikacij, zgrajenih na podlagi modelov Whisper nakazuje, da ima lahko različna zmogljivost teh modelov dejanske gospodarske posledice… Upamo, da bo tehnologija uporabljena predvsem v koristne namene, saj bi lahko večja dostopnost tehnologije za samodejno prepoznavanje govora omogočila več akterjem, da zgradijo sposobne nadzorne tehnologije ali povečajo obstoječa nadzorna prizadevanja, saj hitrost in natančnost omogočata cenovno dostopno samodejno prepisovanje in prevajanje velikih količin zvočne komunikacije.«

Več…