Archive for category Interno

Z novimi optimizacijami Linux dohaja in prehiteva Windows…

… in tudi v prihodnje bo tako.

Na dogodku Architecture Day 2021, ko je Intel predstavil glavne podrobnosti zasnove arhitekture procesorjev Alder Lake, je podjetje navedlo, da je operacijski sistem Windows 11 optimiziran tako, da najbolje izkorišča hibridno arhitekturo Alder Lake Performance Hybrid in novo tehnologijo Thread Director, ki pomaga pri načrtovanju opravil v operacijskem sistemu Windows 11.

Po tej napovedi je bilo novembra 2021 opravljeno testiranje, ki je pokazalo, da je operacijski sistem Windows 11 zaradi posebnih optimizacij, vgrajenih v Microsoftov novi operacijski sistem, zlahka premagal operacijski sistem Linux. Pravzaprav je premagal tudi Windows 10, tudi če je uporabljal starejši procesor Lakefield.

V avgustu 2022 so stvari videti precej drugače kot prej. Linux je bil od takrat še dodatno optimiziran, »pod pokrovom« pa so bile izvedene spremembe, ki so krepko zmanjšale zaostanek za operacijskim sistemom Windows 11. Najnovejši test v Ubuntuju z uporabo različice jedra Linuxa 5.18 je pokazal, da je jedro Alder Lake-S Core 19-12900K komaj kaj slabše kot v primerjavi s sistemom Windows 11.

A tu se stvar ni končala. V novem popravku, ki ga je pripravil Intelov inženir za Linux Ricardo Neri, bodo uvedene dodatne optimizacije, ki bodo izboljšale razporejanje opravil med večjimi jedri P (zmogljiva jedra) in jedri Bug E- (učinkovita jedra) in s tem Linux »potisnile« pred Windows 11.

Novi popravki pa ne bodo koristni le za serijo Alder Lake. Enako zasnovo, ki temelji na hibridni zmogljivosti, bodo uporabljali tudi vsi Intelovi procesorji 13. generacije Raptor Lake in 14. generacije Meteor Lake, kar pomeni, da v prihodnosti do velikih sprememb med operacijskimi sistemi sploh ne bo prihajalo.

Več

No Comments

Kaj prinaša LibreOffice 7.4?

Nova različica odprtokodnega pisarniškega paketa prinaša nekaj zanimivih novosti.

Če ste ljubitelj temnih načinov delovanja in ste uporabniki Windows 10 ali 11, boste verjetno veseli, saj novi LibreOffice 7.4 nudi tudi to. Zakaj le v Windows? Ker je zadeva še v poskusni fazi in če se bo obnesla, bo na voljo tudi drugim. Vpeljava namreč ni najbolj preprosta, saj je potrebno ustrezno predelati tudi ikone. Zaenkrat so le temo Colibre v Windows, druge pa pridejo na vrsto kasneje.

Vse novosti pa seveda niso le kozmetične. Podrobnejši opis lahko najdete na tej povezavi, na tem mestu le nekaj najzanimivejših. Writerju so dodani popravki deljenja besed, kjer je po novem mogoče preprečiti deljenje zadnje besede odstavka in določiti širino območja, ki jo Writer upošteva pri deljenju. Novi Calc prinaša možnosti mini grafikonov oziroma grafikonov v celici, kot jih ponuja Excel in so se izkazali za dokaj uporabne, po novem je mogoč prikaz indikatorja skritih vrstic oziroma stolpcev, kar tudi pride prav, kar nekaj pa je, kot ob vsaki novi izdaji, narejenega tudi na uvozno/izvoznih filtrih.

Več…

No Comments

Tudi Nvidia končno odprtokodna

Nvidiia bo z gonilnikom R515 končno uslišala želje uporabnikov in bo, tako kot sta to že pred časom storila AMD in Intel, ponudila tudi izvorno kodo. Razvijalci bodo tako lahko dobili vpogled v kodiranje gonilnika in ga tako lažje prilagodili različnim potrebam, česar bodo veseli predvsem igralci iger.

To, da Nvidia svojih gonilnikov ni »odpirala« ne pomeni, da jih za Linux ni bilo. Bili so in to dokaj ažurni, tako da so bile njihove grafične kartice povsem uporabne tudi v odprotkodnih operacijskih sistemih. Zakaj torej R515? Kaj bo rta spremenil? Vodilni pri Nvidii so seveda spremljali, kaj počne konkurenca in ugotovili, da ji je odločitev o odprtokodnih gonilnikih prinesla koristi, predvsem kar zadeva zanesljivost, zato se »Linuxaši« raje odločajo za AMD-jeve ali Intelove grafične kartice. In ker ta trg ni majhen, Nvidia pa velik grafični igralec, je odločitev dokaj logična.

Več…

No Comments

Microsoft si je premislil

Microsoft je potrdil, da ne bo uvedel napovedane nove politike, ki bi razvijalcem dejansko prepovedala prodajo odprtokodne programske opreme v trgovini z aplikacijami Windows.

V razdelku 10.8.7 dokumenta Microsoft Store Policies, ki je bil posodobljen sredi junija in naj bi začel veljati v soboto 16. julija, je bilo navedeno, da razvijalci ne smejo »… odprtokodne ali druge programske opreme, ki je sicer na splošno na voljo brezplačno ne smejo izkoriščati za kovanje dobička ali postavljati nerazumno visokih cen glede na lastnosti in funkcionalnosti, ki jih zagotavlja njihov izdelek«.

Čeprav se je zdelo, da je bil namen nove politike preprečiti razvijalcem, da bi služili s trdim delom drugih oziroma odprtokodne skupnosti, je besedilo v takratni obliki razvijalcem in lastnikom intelektualne lastnine v bistvu preprečevalo prodajo svoje programske opreme. Kritike odločitve so zalegle, saj je Microsoft najprej sporočil, da bo odložil izvajanje dokler natančno ne pojasni, kakšni so njegovi nameni, nato pa izdal posodobljeno različico pravil, v kateri je odstranil vse omembe odprtokodne programske opreme, v poglavju 11.2 pa navedel povezavo, preko katere lahko razvijalci in podjetja prijavijo kršitve intelektualne lastnine.

Več…

No Comments

Preko iger do znanja

Na GitHubu obstaja zanimiv repozitorij oziroma skladišče, v katerem je zbrana izvorna koda cele vrste starih iger v različnih programskih jezikih.

Računalniške igre iz zgodnjih sedemdesetih verjetno niso nekaj, kar bi zanimalo veliko uporabnikov, so pa lahko še kako zanimive za programerje, posebej tiste, ki so v svetu programiranje še bolj sveži. Če sodite mednje ali pa ste le radovedni, potem na GitHubu vsekakor obiščite rubriko Basic Computer Games. In kaj je v njej?

To, da nudi blizu 100 različnih računalniških igric iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja niti ni tako pomembno, bolj zanimivo je, da so te igre prevedene v različne sodobne programske jezike, kot so Java, JavaScript, Pearl, Python, Ruby, Visual Basic, C# in še katerega. Pri celotni stvari gre za zelo osnovne igrice, ki jih v sodobnem svetu večina ljudi ne bi igrala, a igranje niti ni namen projekta. Ideja je namenjena primerjavi kode v različnih programskih jezikih, s čemer se uporabnik lahko nauči, kako izvesti določene rešitve v različnih programskih jezikih. Koristno…

Več…

No Comments

Evropa uvaja strogo zakonodajo

Evropske politične stranke so se zedinile glede paketa digitalnih storitev (DSP), svežnja zakonodaje, ki bo podjetja, kot so Apple, Google, Facebook in Amazon, prisilil, da prilagodijo svoje prakse.

Sveženj zakonodaje je sestavljen iz dveh delov: zakona o digitalnih trgih in zakona o digitalnih storitvah. Zakonodaja je bila predlagana leta 2020, zdaj pa jo je sprejela Evropska komisija z namenom oblikovanja celovitega pravilnika za tehnološka podjetja, ki bo ohranil zasebnost in izbiro na trgu. Sveženj o digitalnih storitvah bo za podjetja, ki jim je namenjen, pomenil veliko regulativnega nadzora.

Zakon o digitalnih trgih (Digital Markets Act – DMA) ureja podjetja, ki upravljajo »osnovne storitve platform«, kot so trgovine z aplikacijami, iskalniki in druge. Majhnim podjetjem ne bo treba skrbeti za določbe zakona DMA, velikim tehnološkim podjetjem pa bo. Kaj označuje podjetje za ureditev DMA? Zakon o digitalnih trgih se bo nanašal predvsem na vratarje, tj. podjetja, ki ustvarjajo ozka grla med podjetji in potrošniki ter včasih celo nadzorujejo celotne ekosisteme, sestavljene iz različnih platformnih storitev, kot so spletne tržnice, operacijski sistemi, storitve v oblaku ali spletni iskalniki. Za te »vratarje« bo v zakonu opredeljena vrsta jasno opredeljenih obveznosti in prepovedi, določenih glede na najbolj nepoštene tržne prakse ali prakse, ki ustvarjajo ali krepijo ovire za druga podjetja, pri čemer je krovni cilj zagotoviti tekmovalnost digitalnih storitev, ki jih ponujajo ti »vratarji«.

Zakon o digitalnih storitvah (Digital Services Act – DSA)določa prva celovita pravila za spletne platforme, ki jih vsi uporabljamo v vsakdanjem življenju. Z novimi pravili, ki se bodo uporabljala po vsej EU, bo digitalni prostor varnejši, bolj odprt in zasnovan na spoštovanju temeljnih pravic. Zakon bo ponovno uravnotežil pravice in odgovornosti uporabnikov, spletnih posrednikov, med drugim tudi spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, ter javnih organov. Zakon o digitalnih storitvah »…vsebuje obveznosti potrebne skrbnosti na ravni EU, ki se bodo uporabljale za vse digitalne storitve, ki potrošnike povezujejo z blagom, storitvami ali vsebinami, vključno z novimi postopki za hitrejše odstranjevanje nezakonitih vsebin in celovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu…«, je zapisano v izjavi za javnost.

In kaj vse bo naslavljal Zakon o digitalnih storitvah? Vseboval bo ukrepe za boj proti nezakonitemu blagu, storitvam ali vsebinam na spletu, kot so recimo mehanizem, s katerim lahko uporabniki brez težav označijo tovrstne vsebine, platforme pa sodelujejo s tako imenovanimi »zaupanja vrednimi prijavitelji«, določene bodo nove obveznosti glede sledljivosti poslovnih uporabnikov na spletnih tržnicah, definirani bodo novi ukrepi za krepitev vloge uporabnikov in civilne družbe, med katerimi so tudi recimo možnost izpodbijanja odločitev platform o moderiranju vsebin in uveljavljanja pravnih sredstev preko mehanizma za izvensodno reševanje sporov ali sodnega varstva, zagotavljanje dostopa preverjenim raziskovalcem do ključnih podatkov največjih platform in zagotavljanje dostopa nevladnim organizacijam v zvezi z dostopom do javnih podatkov in s ciljem zagotavljanja boljšega vpogleda v razvoj spletnih tveganj, določeni bodo ukrepi za preglednost spletnih platform v zvezi z različnimi vprašanji, med drugim glede algoritmov, ki se uporabljajo za priporočanje vsebine ali izdelkov uporabnikom in še kaj.

Novi zakoni EU pa ne bodo le črke na papirju ampak bodo imeli tudi »zobe«. »Vratarjem«, ki bodo kršili zakon DMA, se lahko izreče globa v višini od 4 do 20 odstotkov svetovnih letnih prihodkov podjetja, kršitve DSA pa se bodo lahko kaznovale z globami v višini do šest odstotkov letnih prihodkov. Zakon o digitalnih trgih (DMA) se bo začel izvajati v šestih mesecih, zakon o digitalnih storitvah (DSA) pa bo pričel veljati 1. januarja 2024.

Več…

No Comments

Izšel Thunderbird 102

Nova različica po dolgem času prinaša kar nekaj novosti in izboljšav.

Thundebird je zagotovo najbolj znan odprtokoden brezplačen program za delo z elektronsko pošto. Komur spletna pošta ni dovolj, noče pa kupiti pisarniškega paketa ali komercialnega namenskega programa, bo z veliko verjetnostjo uporabljal prav Thunderbird. Nudi namreč precej več od programa za elektronsko pošto, ki je del Windows, več ali manj vse, kar nudi recimo Outlook, vključno s koledarjem in opomnikom, a je brezplačen in ni del pisarniškega paketa.

Po precej dolgem zatišju je program zdaj le dobil malce resnejšo novo različico. Nosi oznako Thunderbird 102, prinaša pa kar nekaj novosti in izboljšav. Na levi strani zaslona je dobil vrstico hitrega dostopa, preko katere je mogoče hitro dostopati do stikov, opomnikov in podobnega, do različnih opravil pa so dodane tudi bližnjice (Alt+F1 za pošto, Alt+F2 za stike, Alt+F3 za koledar, Alt+F4 za opravila in Alt+F5 za klepet). Predelana in uporabniku bilj prijazen je adresar, prikaz zaglavij sporočil je poljubno nastavljiv, mape je po novem mogoče obarvati, izboljšano je uvažanje in izvažanje sporočil, stikov in drugih nastavitev, podprtih je več slovarjev hkrati in še kaj se najde… Seznam vseh sprememb in izboljšav lahko najdete na tem naslovu.

Več…

No Comments

Tale Adobova igra ni ravno nedolžna

Adobe Reader preprečuje protivirusnim orodjem pregledovanje naloženih dokumentov PDF.

Po varnostnem poročilu, ki ga je objavilo podjetje Minerva Labs, družba Adobe menda aktivno blokira več protivirusnih orodij pri pregledovanju dokumentov PDF, ki jih naloži aplikacija Adobe Acrobat Reader. Podjetje je našlo dokaze, da Adobe blokira približno 30 različnih varnostnih izdelkov pri skeniranju naloženih dokumentov PDF. Blokiranim izdelkom je onemogočen dostop do naložene datoteke PDF, kar pomeni, da izdelki v fazi nalaganja ne morejo odkriti ali ustaviti zlonamerne kode.

Seznam vsebuje več ali manj vsa velika varnostna imena: Trend Micro, BitDefender, AVAST, F-Secure, McAfee, 360 Security, Citrix, Symantec, Morphisec, Malwarebytes, Checkpoint, Ahnlab, Cylance, Sophos, CyberArk, Citrix, BullGuard,  Panda Security, Fortinet, Emsisoft, ESET, K7 TotalSecurity, Kaspersky, AVG, CMC Internet Security, Samsung Smart Security ESCORT, Moon Secure, NOD32, PC Matic, SentryBay… Če ste seznam dobro prebrali ste verjetno ugotovili, da njem ni Microsoft Defenderja. Tega Adobe očitno ne blokira…

Podjetje Minerva Labs je seveda stopilo v stik z Adobom, da bi ugotovilo, zakaj Acrobat blokira varnostne izdelke. V odgovoru so jim zapisali, da »…je to posledica nezdružljivosti z uporabo CEF v programu Adobe Acrobat, ki temelji na pogonu Chromium in lahko povzroči težave s stabilnostjo«. To torej pomeni, da je Adobe namenoma žrtvoval varnost v korist stabilnosti.

Zadeva ni nič kaj nedolžna, saj omogoča zlonamerni programski kodi, da se v sistem vtihotapi preko dokumentov PDF. Razen če uporabljate Microsoft Defender, kar pa je z vidika konkurenčnosti prav tako problematično in kaj lahko se zgodi, da bo nekdo tožil Adobe in zahteval, da ta, če več ali manj vse ostale, blokira tudi Microsoft…

Več

No Comments

Izšel 7-Zip 22.00

7-Zip je priljubljen odprtokodni arhivator datotek za sisteme Windows, Mac in Linux. Zadnja izdaja sega v december 2021, ko je bila izdana različica 7-Zip 21.07, zdaj pa je končno na voljo prva stabilna izdaja v letu 2022.

Podprte so 32-bitne in ARM različice sistema Windows, program je še vedno združljiv z nepodprtimi različicami sistema Windows, vključno z Windows XP in Vista, deluje pa tudi v vseh uradno podprtih različicah sistema Windows, vključno s strežniško različico. 7-Zip 22.00 za Linux je že na voljo za prenos, različica za Mac OS pa še ni na voljo.

Več…

No Comments

Brskalniki ne nudijo veliko zasebnosti

Testi kažejo, da eni več, drugi manj, v splošnem pa zelo malo…

Zadnje čase vedno bolj zavedamo, kako pomembna je spletna zasebnost oziroma nadzor nad tem, kaj drugi vedo o nas, pri čemer pod pojmo »drugi« seveda mislimo na Google, Microsoft, Facebook, Twitter in druščino. Proizvajalci oziroma programerji spletnih brskalnikov nam ob skoraj vsaki novi različici zatrjujejo, da ta nudi še več zaščite in da se nam ni treba bati. Toda ali je res tako? V kolikšni meri nas brskalniki varujejo?

Dober vpogled v dejansko dogajanje nudi spletna stran PrivacyTests. Gre za brezplačno spletno mesto, kjer lahko najdete rezultate rednih testov preverjanja funkcij in zaščite zasebnosti v brskalnikih. Organizacija preverja namizne in mobilne brskalnike, razvojne različice brskalnikov ter načine zasebnega brskanja v brskalnikih. In kaj pravijo testi? Podrobneje si jih lahko ogledate na tej povezavi.

Že na prvi pogled je jasno, da slika, vsaj kar zadeva najbolj priljubljene brskalnike, ni najbolj vzpodbudna. Rdečih x-ov je kolikor hočete. Običajne različice Chroma, Edgea, Opere in drugih, na Chromiumu temelječih brskalnikih, nudijo bore malo zaščite zasebnosti. Firefox in Safari sta na prvi pogled nekoliko boljša, a če se sprehodimo čez celotno tabelo rezultatov vidimo, da je ta »prednost« res minimalna. Pri zasebnih, anonimnih ali kakorkoli že imenujejo načine, kjer naj se ne bi beležili podatki brskanja, je slika malenkost boljša, a še vedno je rdečega več kot zelenega.

Kaj torej narediti, da bomo na spletu »manj opazni«. Kar zadeva brskalnike pa je ena od možnosti ta, da uporabite kakšnega manj razširjenega, kot so recimo Brave, Tor ali Librewolf, ki pa imajo seveda svoje muhe.

Najosnovnejše pravilo in najboljši nasvet zatorej je, da smo za svoje podatke v prvi vrsti odgovorni sami, zato moramo biti z njimi zelo previdni in da jih ne »trositi naokoli«.

Več

No Comments