Posts Tagged JU

Vtisi iz Poslovne Linux konference

Linux-konferenca1
Včeraj se je v Portorožu končala Linux konferenca, ki kljub svojem imenu to ni bila. Bila je mnogo več kot le Linux konferenca. Obsegala je številne tematike, ki se niso omejevale na Linux operacijski sistem, temveč so zaobjele vse ključne tematike in dogajanja na področju informatike, informacijskih standardov in odprte kode.

V COKSu smo bili posebej pozorni nad dogajanjem v javni upravi, nad projekti ki potekajo, izzivi ki državno upravo še čakajo in novostmi ki prihajajo iz evropske skupnosti. Današnji prispevek namenjamo temu.

Najbolj pozitivno nas je presenetilo predavanje gospoda Pavla Reberca, ki je predstavil kako z razmeroma omejenimi resursi in majhno kadrovsko zasedbo v Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS zelo uspešno upravljajo področje ITja. Z avtomatizacijo so bistveno pohitrili številne sodne postopke in tako omogočili zmanjševanje sodnih zaostankov, ter število napak. Pri tem so omogočili notranji nadzor nad uspešnostjo zaposlenih, nadzor nad delom dobaviteljev programske opreme in se povsem ognili vsem stroškom ki običajno nastajajo zaradi lock-ina (odvisnosti od posameznega dobavitelja). Lock-inu se izogibajo z izključno uporabo odprtih standardov in vedno obvezno predajo vse izvorne kode za naročene "custum" rešitve, ta zahteva je podana v vseh razpisih. Pri tem pa so vzpostavili sistemsko kontrolo z in-house razvojnim okoljem in lastnim SVN strežnikom. Po načelu "divide et impera" skrbijo, da je vsak zunanji izvajalec zadolžen le za del celotne rešitve, ali kot pravi g. Reberc, "Boljše je, da mi vladamo dobaviteljem, kot da oni nam", pri tem pa se zaveda, da je potrebno z dobavitelji gojiti spoštljiv in partnerski odnos.

Napredek se kaže tudi na Ministrstvu za Javno Upravo, kjer si prizadevajo, da bi storitve e-uprave bile dostopne vsem, ne glede na to kateri brskalnik uporabljajo. Brskalnike, ki se držijo odprtih standardov bodo skušali podpreti v začetku leta 2010. Zavedajo se, da morajo biti njihove storitve dosegljive vsem državljanom in nikakor ne vezane na en sam komercialni produkt. Preučili bodo pa tudi dostopnost do teh storitev preko mobilnih naprav, za kar se že dogovarjajo z Mobitelom. Na področju interoperabilnosti želijo izboljšati trenutno situacijo tako, da bodo javno objavili specifikacije XML shem, ki jih uporabljajo v javni upravi, s tem omogočili večjo konkurenco med ponudniki programja za javno upravo.
V Uradu Vlade RS za komuniciranje si prizadevajo za večjo komunikacijo z državljani. V ta namen bo še letos predstavljena nov portal predlagam.vladi.si, kjer bodo lahko državljani podajali svoje predloge in hkrati glasovali za predloge drugih državljanov. Z uporabo odprto kodnih tehnologij bo projekt stal morda 10% sredstev, ki bi jih stal razvoj nove rešitve. Blaž Palir je predstavil način mednarodnega sodelovanja v EU pri razvoju odprto kodnih rešitev, kjer si v okviru odprto kodnih licenc več partnerjev deli stroške razvoja in od katerih imajo korist vsi, razvoj in stroški pa se ne podvajajo.

Matija Šuklje je predstavil pravniški pogled na odprte standarde in posebno pozornost posvetil dokumentu EIF verzije 2, ki bo od vseh držav v okviru EU zahteval prilagoditev nacionalne strategije vlaganj v IT. Verzija 2 se od prve verzije razlikuje predvsem v tem, da bodo nekatera priporočila iz verzije 1 sedaj postala obvezujoča, hkrati pa predstavlja poglobljen pogled v odprte standarde in pomen odprto kodnih tehnologij v javni upravi.
Dokument si lahko preberete tu, posebno pozornost odprtim standardom je zapisana v poglavjih 8 in 9.

, , , , ,

No Comments

Avstrijska javna uprava na poti odprtosti

Včeraj je Dunajska gospodarska zbornica organizirala konferenco (Wien stakeholders conference), kjer so se srečali predstavniki gospodarstva, vlade in stroke. Največji poudarek je bil na uvajanju odprte kode v javno upravo. Po uvodnih predstavitvah in predavanjih so sledile okrogle mize, kjer so predstavniki izmenjali svoja mnenja. Konference smo se udeležili tudi predstavniki Centra odprte kode Slovenije.
V Avstriji se mnogi predstavniki javne uprave zavedajo pomena njihove avtonomije, popolnega nadzora nad rešitvami, ki jih uporabljajo. Debata o kakovosti, varnosti in zanesljivosti različnih sistemov je bila hitro ustavljena z argumentom, da je razlika med odprto kodo in komercialnim programjem predvsem v licencah, različni programi tako iz vrste odprte kode, kot komercialnega programa pa se med seboj razlikujejo v kakovosti.
Podobno kot v Sloveniji se tudi v Avstriji srečujejo s problemi lobijev, odvisnosti od posameznih ponudnikov, ter zastarelo prakso razpisov investicij v IT v javni upravi. Prijetno presenečeni smo bili, da v Avstriji podrobno poznajo delo Evropske komisije na področju odprte kode, ter OSORja in IDABC, kar je pri nas bolj redkost kot praksa.
Diskusije se je udeležili tudi predstavnik Microsofta. Ki se sicer ni preveč aktivno udeležil debate, le brez argumentov je izrazil nestrinjanje s trditvijo, da pri izbiri komercialnega programja nastajajo dolgoročni skriti stroški.

In kakšni so ti skriti stroški?

Skriti stroški nastajajo dolgoročno, ko se pojavi potreba po nadgradnji ali dograditvi neke specifične programske rešitve. Namreč pri komercialnih licencah ima edino proizvajalec pravico posegati v že napisano kodo programja, ter si tako zagotavlja monopol, med tem ko pri odprti kodi lahko naročnik izbira ponudnike na trgu. V praksi začetna cena predstavlja le majhen del dolgoročne cene softwarske rešitve.

Skriti stroški nastajajo tudi na druge načine, namreč komercialno programje pogosto uporablja lastne standarde, s patenti si lahko zagotavljajo izključno pravico nad uporabo teh standardov. V praksi se dostikrat zgodi, da ko program zastari in so potrebne nove investicije, ni (niti tehnično, niti pravno) enostavno prenesti podatkov v novo programsko rešitev. Tu ima isti ponudnik ponovno prednost pred ostalimi zaradi uporabe lastnih standardov in lahko postavlja višje cene.

Dolgoročni stroški nastajajo tudi iz tveganja, da gre določen komercialni proizvajalec programske opreme v stečaj, ali preusmeri svoje interese drugam. V tem primeru je pravno nemogoče doseči, da bi proizvajalec predal izvorno kodo programja naročniku, da bi si ta lahko poiskal nove vzdrževalce programja.

Dolgoročni stroški nastajajo zaradi tega, ker se proizvajalec sam odloča ali bo nudil podporo in v kakšni meri za določen produkt (ter po kaki ceni). Nasprotno pri odprti kodi ima naročnik vse pravice upravljanja z kupljenim programjem, v kolikor ni zadovoljen z enim ponudnikom storitev, ga lahko kadarkoli brez težav zamenja.

Večina udeležencev se je strinjala, da ne bi bilo primerno v celoti prepovedati uporabo komercialnega programja v javni upravi, hkrati pa je dolgoročno pomembno upoštevati prednosti odprto kodnih licenc.

vienna1

,

2 komentarja

Norveška javna uprava uporablja odprte standarde

Norvežani, kot že kar nekaj držav EU, so sprejeli odločitev, da bodo začeli uporabljati odprte standarde za komuniciranje z državljani in podjetji na vseh svojih spletnih straneh. Za dokumentne standarde bodo uporabljali PDF in ODF. Poleg tega bodo uporabljali tudi PNG zapis za slike in Theora/Vorbis/Ogg in Flac odprte standarde za multimedijo. od Januarja 2012 bo uporaba teh standardov postala obvezna za celotno javno upravo.

Ta odločitev pomeni uveljavitev pravice do uporabe informacij javnega značaja, ne da bi s tem bili prisiljeni pristati na pogoje komercialnih ponudnikov programske opreme.

Izjava za javnost

Kaj pa naša javna uprava?

Pravna podlaga za tak ukrep že obstaja v Sloveniji.
5. Člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahteva, da so informacije javnega značaja PROSTO dostopne pravnim ali fizičnim osebam.
34. Člen istega zakona določa, da mora biti vpogled v te informacije brezplačen.

Mnogi predstavniki pravniške in informacijske stroke delijo mnenje, da dosledno upoštevanje zakona o dostopu do informacij javnega značaja posledično narekuje uporabe odprtih standardov za objavo informacij javnega značaja na spletu tudi v Sloveniji. Trenutno se uporabljajo pri nas komercialni (zaprti) standardi zapisov, to v praksi pomeni da je uporaba teh standardov povezana z določenimi patenti in omejitvami pri uporabi. Posledično tudi z določenimi produkti, z njihovimi pogoji uporabe in njihovo ceno.

,

3 komentarji

ZDA: Pošta seli 1300 strežnikov na Linux

USPS

USPS

U.S. Postal Service (USPS) seli svoj sistem za sledenje paketov iz komercialnega operacijskega sistema na odprto kodni Linux. S tem bodo povečali število transakcij, ki so jih sposobni obdelati in hkrati znižali stroške.
USPS v povprečju sledi kar 40 milijonov pošiljkam dnevno.

,

No Comments

60% Slovencev prikrajšanih za pravico do prijave javnega shoda

V Mojem Mikru je objavljena novica, da je Ministrstvo za notranje zadeve vzpostavilo sistem elektronske prijave javnega shoda in prireditve na portalu e-uprave. Po zakonu je namreč potrebno vsak javni shod prijaviti.
Na vprašanje ali je mogoče tak shod prijaviti z najpopularnejšim brskalnikom v Sloveniji, pa smo dobili naslednji odgovor:

Odgovor organa MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE:

V zvezi z vašim vprašanjem, vam sporočamo, da elektronsko podpisovanje vlog z brskalniki skupine Mozilla ni podprto. Kljub temu je mogoče pregledovati podatke o storitvah ter oddajanje vlog, ki ne zahtevajo digitalnega podpisa uporabnika. Predlagamo, da si na portalu e- uprava pogledate tudi tehnična navodila, kjer boste našli še ostala pojasnila.

Uporabnikom Apple računalnikov, ter uporabnikom Linux operacijskega sistema tako sploh ni omogočeno elektronsko prijaviti takega shoda, saj je delovanje Internet Explorerja omejeno le na eno platformo, ki je povrh vsega še plačljiva in v privatni lasti.

To je po mnenju nekaterih v nasprotju s 5. in 34. členom zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ter tudi v nasprotju z 8. členom kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, saj se uporaba javnih storitev pogojuje z nakupom konkretnega produkta nekega podjetja iz privatnega sektorja.

Ubogo ljudstvo pa še demostrirati ne more za svoje pravice, lahko s kančkom humora zapišemo.

Članek predstavlja osebno mnenje avtorja in ne odseva nujno tudi uradnega mnenja Centra odprte kode Slovenije. Center odprte kode Slovenije ne prevzema odgovornosti za vsebino prispevka ali objavljenih komentarjev. Želite objaviti svoj prispevek na novičarskem portalu bazar.coks.si? pišite nam: info@coks.si

,

1 Comment

Belgija odprla izvorno kodo aplikacije za volitve, Bo Slovenija prepoznala priložnost?

Belgijska vlada je napravila pomemben korak k transparentnosti s tem, ko so dali javnosti vpogled programsko kodo, ki jo uporabljajo za glasovanje na volitvah.

Elektronsko glasovanje je za državo cenejše, štetje glasov poteka avtomatsko, zato so tudi uradni rezultati volitev lahko objavljeni hitreje, novo izvoljeni predstavniki ljudstva pa lahko hitreje začnejo s svojim delom.
Če malenkost pobrskamo po spominu, se lahko spomnimo da je ravno elektronsko glasovanje povzročalo, predvsem na drugi strani Atlantika, mnogo hude krvi. Bilo je kar nekaj takih primerov. Zaradi hrošča je v Južni Dakoti sistem sam dodal 5613 fantomskih glasov (vir: Rapid City Journal). Na to temo je bilo slišati kar nekaj teorij zarot še iz časa, ko je Al Gore izgubil volitve za predsednika ZDA. Vendar taki hrošči niso bili prisotni le v ZDA. Tudi na Finskem jim je zagodil hrošč, ki je "pozabil" prešteti 2% vseh glasov. Ob dejstvu da je programska koda nastala znotraj privatnega sektorja in je očem javnosti skrita, upravičeno vzbuja zadržke glede transparentnosti in natančnosti končnega volilnega rezultata.

transparentnost je moč doseči z odprto kodo

transparentnost je moč doseči z odprto kodo


V Belgiji so naredili pomemben in pogumen korak. Kodo, ki jo uporabljajo za volitve so dali na vpogled in uporabo javnosti v skladu z odprto kodnimi načeli. S tem so naredili velik korak k zagotavljanju transparentnosti. S tem je omogočeno preverjanje varnosti sistema vsakemu, ki podvomi. Hkrati pa so s tem odprli možnosti vsem ostalim informacijsko slabše razvitim državnim administracijam, ki elektronskega volilnega glasovanja še ne uporabljajo, da uporabijo že obstoječo programsko kodo in na njej razvijejo lastno rešitev e-glasovanja. V to kategorijo spada tudi naša zelena deželica na sončni strani Alp.

Slovenija bi od tega lahko imela veliko koristi, saj lahko programsko opremo dobi sedaj popolnoma brezplačno, edini strošek je da jo prevede v Slovenščino in prilagodi naši volilni zakonodaji, napiše ustrezno pravno podlago, ter objavi razpis za nakup/razvoj naprav, ki bodo to programje znale uporabljati.

Za Slovenijo je to lahko velika priložnost, vprašanje pa je ali imamo v javni upravi ljudi, ki bi se želeli spopasti s takim izzivom, ter ali dobro razumejo pojem odprte kode, ter ali znajo prepoznati prednosti, ki jih odprta koda družbi zagotavlja.

Elektronsko glasovanje je enostavnejše in cenejše za državni proračun. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti zagotavljanju transparentnosti, ki je mogoča le ob možnosti vpogleda v programsko kodo s strani zainteresirane javnosti in stroke

Elektronsko glasovanje je enostavnejše in cenejše za državni proračun. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti zagotavljanju transparentnosti, ki je mogoča le ob možnosti vpogleda v programsko kodo s strani zainteresirane javnosti in stroke

, ,

No Comments

Brezplačni programi za nevladne organizacije

Nevladnim organizacijam je odslej omogočen lažji in brezplačen dostop do računalniške programske opreme.

Center odprte kode Slovenije je na svojih spletnih straneh objavil zbirko programov OKNO (Odprta Koda za Nevladne Organizacije). Zbirka vsebuje polno funkcionalne programe za Windows okolje, ki jih mnoge nevladne organizacije po svetu že uporabljajo.

Namen zbirke računalniških programov in spletnega mesta OKNO je omogočiti nevladnim organizacijam na enem mestu urejen dostop ter celovito podporo za legalno odprto kodno programsko opremo, ter tako prispevati k zmanjševanju digitalnega razkoraka v nevladnem sektorju in k razvoju celotnega sektorja, ki neprestano in pogosto na temeljih prostovoljne participacije skrbi za zdravje naše družbe.

Brezplačno je zbirka OKNO na voljo na straneh www.coks.si/index.php5/OKNO v ISO zapisu, lahko pa ga proti plačilu stroškov tiska in poštnine naročite na DVDju. Vsi programi so na voljo tudi posamično preko spletnih povezav.

Zbirka OKNO je nastala na pobudo predstavnikov nevladnih organizacij in v tesnem sodelovanju med Centrom odprte kode Slovenije (COKS), Inštitutom za e-participacijo (INePA), zavoda PIP (www.nevladna.org), ter Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS).
Delo COKSa je finančno podprto s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), ter podjetja Agenda.

Mnoge nevladne organizacije, kljub stalnem pomanjkanju denarja za izvedbo njihovih projektov in
aktivnosti, plačujejo drage licenčne programske pakete na podlagi zavezujočih pogodb ter omejenih
pogojev uporabe s strani licenčnih ponudnikov. Mnogokrat ne vedo, da so jim na voljo povsem
brezplačni programi, ki jih mnoge nevladne organizacije po svetu že uporabljajo.

V zbirki programov lahko uporabniki najdejo pisarniški paket OpenOffice.org, spletni brskalnik
Mozilla Firefox, e-poštni odjemalec Mozilla Thunderbird, program za projektno vodenje Open
Workbench, program za izdelavo grafike Gimp, multimedijski predvajalnik VLC media player in še
mnogo več. Zbirka je nastala na podlagi tesnega sodelovanja odprto kodne skupnosti in
predstavnikov nevladnih organizacij.
OKNO Odprta koda za nevladne orgaizacije. Kakovostni polno funkcionalni programi za nevladni sektor

,

No Comments

Španija: Microsoft ali odprta koda?

V Španiji je vprašanje programske opreme v šolstvu eskaliralo tako daleč, da je postala ena glavnih tem na vseh medijih. Predsednik vlade Zapatero in Bill Gates pa sta pod žarometi novinarjev poskusila najti odgovor na vprašanje ali na 420.000 Šolskih laptopov instalirati odprto kodne ali Microsoftove rešitve. Rešitev tega vprašanja se sedaj najbolj nagiba k tem, da bo na laptopih tako Microsoft, kot tudi Linux.
Bill Gatesu se je zgodil neljubi spodrsljaj, saj je malo zamešal pokrajine v Španiji in je tako po poročanju nacionalne televizije javno pohvalil napredek, ki so ga dosegli v pokrajini Extremadura, ki pa je vzorna uporabnica odprte kode. V medijih pa so se pojavili naslovi "Bill Gates poklonil časti dobrim praksam z Linuxom Extremaduri".

,

No Comments

Red Hat toži Švico

Vlada v Švici je brez javnega razpisa podaljšala pogodbo z Microsoftom za tri leta, kar jo bo stalo 15 milijonov dolarjev letno (14 milijonov frankov). to so storili na podlagi trditve, da na trgu ni alternativnih rešitev Microsoftu. Kot odgovor na to je 18 tehnoloških podjetji, med njimi tudi Red Hat vložilo tožbo. Zahtevajo da se razveljavi pogodba o nakupu licenc, ter da se omogoči pošten javni razpis, kjer se bodo lahko prijavila tudi Microsoftu konkurenčna podjetja.
Več o tem

red-hat

,

No Comments

Vancouver se odpira

Uprava mesta kanadskega mesta Vancouver je naredila odločen korak k odprtosti. Sprejeli so odločitev, da bodo pri vsaki novi investiciji v programje preverili tudi možnosti, ki jih ponuja odprto kodno programje. Uporabljali bodo odprte standarde zapisa podatkov, ter čimveč zbranih podatkov ponudili tudi javnosti.
Programe, ki so jih razvili v okviru mestne uprave Vancouver, bodo ponudili pod odprto kodno licenco. S temi ukrepi se bodo postavili ob bok San Franciscu, Washingtonu in Torontu, Ki se na drugi strani luže zavzemajo za transparentnost.
Več o tem

,

No Comments