Primer iz prakse: Banka Koper



Banka Koper je šesta največja banka v Sloveniji in hkrati prva, ki je preselila na splet celotno poslovanje.
Njene stranke opravijo kar 90% vseh transakcij preko spleta. S tehnološkega vidika zaseda mesto prvega inovatorja na slovenskem trgu, s povečevanjem ponudbe on-line storitev nameravajo ta položaj obdržati.

Kako jim to uspeva? Imajo 830 zaposlenih v Sloveniji, to za banko niti ni tako zelo veliko. Verjetno si mislite, da so morale biti te investicije za njih izredno drage, in če še omenimo splošne pogoje v bančništvu, ki v času krize niso najbolj zavidljivi. Kako jim je uspelo?

Ob podrobnem pregledu v drobovje njihovega informacijskega sistema dobimo vtis, da morda skrivnost ni v denarju, ki se ga nameni v investicije, temveč na vrednosti, ki jih te investicije prinašajo. Na mestu je da pohvalimo pogum managementa in informatikov za sprejete odločitve in s tem povezano prevzemanje odgovornosti ki ob iskanju alternativnih poti ni majhna.
Sistem Banke Koper temelji na rešitvah, ki so za mnoge nestandardne (med drugim se jih zaradi škarij in platna posameznikov ogibajo tudi v naši javni upravi) in so bile dolga leta tarča več milijonov vrednih marketinških napadov s strani komercialnih ponudnikov.
Govorimo seveda o odprti kodi.

V začetku je Banka Koper izbrala komercialno rešitev e-bančništva za osnovo razvoja BANKA IN sistema. Po 12h mesecih so sprejeli izredno težko odločitev, da ta sistem kljub vloženemu denarju opustijo in iščejo alternativo. Ta rešitev je bila draga, nefleksibilna, manjkalo je tudi uporabne dokumentacije, razvoj pa prepočasen.
Nova izbira je morala temeljiti na drugačnih temeljih. Nikakor niso ponovno želeli ostati priklenjeni na enega ponudnika programja, sami so želeli nadzorovati informacijski razvoj. Strategija neodvisnosti je ključnega pomena da lahko prideš in ostaneš v samem tehnološkem vrhu. Banka Koper je izbrala odprto tehnologijo, ki že v samih temeljih omogoča povezljivost z obstoječimi sistemi.

Morda boste presenečeni, da odprta koda sicer ni neznanka v slovenskem gospodarstvu, temveč kar ustaljena praksa, še posebej v večjih podjetjih. Težko je najti podjetje s 100 ali več zaposlenimi, kjer odprta koda ne bi bila tako ali drugače prisotna.

Pa poglejmo kaj se skriva pod pokrovom Banka In sistema Banke Koper:
JBoss Enterprise Aplication Platform 4.3, ki vsebuje JBoss Seam in zanesljivo Red Hat Linux platformo, DB2 baza podatkov. Vse skupaj pa teče na HP Blade strežnikih. BANKA IN tako sestoji iz rešitve za e-bančništvo, CRM sistema in elektronskega podpisovanja vseh distribucijskih kanalov.

Kakšni so bili prvi vtisi ko so sistem postavili?
Hitrost razvoja rešitev na novi platformi je bila izredno hitra in je kljub izgubi 12 mesecev omogočila pravočasno izvedbo projekta. Alfresco odprto kodni dokumentni sistem deluje na Linuxu zanesljivo in s polno hitrostjo. Sedaj že vzpostavljen Banka IN sistem, ki temelji na Linuxu in odprto kodnih rešitvah ne zahteva več nikakršnih dodatnih stroškov, razen minimalnega vzdrževanja. Cena tega je v primerjavi s komercialnimi rešitvami zanemarljiva. Hkrati ponuja vso fleksibilnost za nadaljnji razvoj.
Mojca Plahuta, direktor tehnološkega oddelka pravi:
"Red Hat Linux se je izkazal za pravilno izbiro Banke Koper. Je v skladu z našo poslovno strategijo, biti neodvisen od katerekoli platforme. Omogoča nam razvoj lastnih rešitev ter s tem ostati na tehnološkem vrhu".

Ponovno čestitke slovenskemu gospodarstvu za drznost in uspehe.
COKS

Imate zanimive lastne izkušnje z odprto kodo?
Delite jih z nami!

  1. #1 by Martin on 29 junija, 2009 - 9:15 dop

    Kaj pa za stranke z Linux namizjem je poskrbljeno?

Comments are closed.