Finančna kriza je močno prizadela tudi podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo. Na področju programske opreme marsikatero podjetje sooča s finančnimi težavami in so prisiljeni odpuščati svoje zaposlene. Istočasno pa nekatera podjetja ki se ukvarjajo z odprto kodo beležijo dvomestne številke rasti. Red Hatu na primer se je prodaja povečala za 18% na letni stopnji. "Proračuni so tesni, po našem mnenju je to dobro za odprto kodo." Pravi Jim Whitehurst, vodja Red Hata. Odprto kodo so uporabniki sprejeli v takšni meri, da se k njej usmerjajo tudi tradicionalni ponudniki programja. Mnoga podjetja ponujajo komercialne dodatke za odprto kodne projekte in vedno težja je delitev podjetij na komercialna in odprto kodna. dober primer tega je na primer Alfresco.
Cena je najpogostejši razlog za širitev odprtega programja med poslovne uporabnike. Uspeh odprte kode ni več le v Linuxu in Apache strežniku. Podjetja, ki se ukvarjajo z bazami podatkov (za primer Ingres), poslovno inteligenco (jasperSoft), CRM sistemi (na primer Sugar CRM), dokumentnimi sistemi (Alfresco) uspešno osvajajo tržne deleže in uspešno zadovoljujejo potrebe poslovnih uporabnikov.
Ko podjetja razmišljajo o uporabi odprte kode, tehtajo predvsem ceno komercialnih licenčnin na eni strani in stroške, ki nastanejo ob prehodu v obliki dodatnih človeških virov in znanja potrebnega za implementacijo odprto kodnih rešitev, na drugi strani.
Vendar cena ni edini razlog za popularnost odprte kode. Veliko število podjetij ne pozna glavnih prednosti pred komercialnimi rešitvami. Odprta koda ponuja fleksibilnost, ki je komercialno programje ne, saj licence vsebujejo omejitve glede načina uporabe (poseganje v kodo, pouporaba, …). Podjetja spoznavajo da odprta koda ni manj varna, kot nas v to prepričuje marketing komercialnega programja, temveč nasprotno. Včasih je obstajal strah da se bo podjetje znašlo pod tožbami zaradi uporabe odprte kode. Vendar vsi pomembni odprto kodni projekti nudijo pravno varstvo podjetij z licencami pod katerimi so izdani (GPL,…).
Velika odprto kodna podjetja so postala dosti bolj pragmatična. Red Hat in Novell na primer služita denar tako da Linux dajeta brezplačno v uporabo, vendar zračunavata podporo tistim, ki jo potrebujejo. Stranke plačajo podporo in so tako upravičene do zaščite odgovornosti in tehnične pomoči v kolikor gre kaj narobe pri implementaciji.
Zadnja leta pa se je uveljavil nov model, ki omogoča plačljive dodatke (ekstenzije) za odprto kodne programe.
Nekatera podjetja so ugotovila da lahko jedro programa dajo na uporabo brezplačno, uporabijo odprto kodni model poslovanja, ter koristijo in tržijo inovativnost odprto kodne skupnosti. Tradicionalna komercialna podjetja pa v zadnjem času vse bolj navezujejo lastne komercialne rešitve na odprto kodno programje. Celo Microsoft previdno sprejema tisto, kar so nekdaj managerji označevali za "rakavost" računalniškega sveta.
Povzeto po Economist
Nedavni komentarji