COKS bazar

Harvardski raziskovalec Frank Nagle je izračunal, koliko bi morala podjetja plačati, če ne bi bilo odprtokodne programske opreme.

Od prosto dostopne odprtokodne programske opreme ima svetovno gospodarstvo veliko merljive koristi. To je ugotovil Frank Nagle, docent na Harvard Business School (HBS). Nagle je skupaj z Manuelom Hoffmannom (HBS) in Yanuo Zhou z Univerze v Torontu izračunal vrednost odprtokodne programske opreme v nedavno objavljeni istoimenski študiji. Znesek je še posebej visok na strani povpraševanja, tj. za podjetja, ki uporabljajo take programe ter z njimi povezane programske jezike in knjižnice: po študiji bi podjetja imela stroške v višini 8,8 bilijona USD, če bi morala sama kupiti ali razviti te sisteme. Na strani ponudbe bi morali programerji za teoretični razvoj najpogosteje uporabljenih odprtokodnih programskih izdelkov porabiti dodatnih 4,15 milijarde USD.

Po analizi bi morala podjetja brez brezplačne programske opreme za svoje računalniške programe porabiti 3,5-krat več sredstev kot zdaj. 84 odstotkov dodatnih stroškov bi nastalo samo pri šestih najpomembnejših programskih jezikih, tj. C, Java, JavaScript, Python, Typescript in Go. Kar zadeva dejansko programsko opremo, so raziskovalci poleg operacijskega sistema Linux upoštevali še strežnik Apache ter programe FileZilla, GIMP, LibreOffice, TensorFlow, VirtualBox in medijski predvajalnik VLC. Ugotovili so tudi, da je 96 odstotkov vrednosti odprtokodne programske opreme v podjetjih doslej ustvarilo le 5 odstotkov vseh sodelujočih razvijalcev. Doslej je bila brezplačna programska oprema pri ekonomskih izračunih stroškov in koristi v veliki meri prezrta, saj nima cenovne oznake, tržne podatke pa je težje pridobiti.

Naglova ekipa je analizirala dva vira, ki beležita uporabo proste programske opreme v milijonih podjetij po vsem svetu. Prvi je projekt Census II, ki vključuje podatke več deset tisoč podjetij, drugi pa podatkovna zbirka BuiltWith, ki vključuje informacije iz pregledov skoraj devetih milijonov spletnih strani. Analizirali so osnovno tehnologijo, vključno z odprtokodnimi knjižnicami, da bi določili delež rešitev s prosto programsko opremo. Pred tem so analitiki evropske študije, objavljene leta 2021, že ocenili, da je gospodarski pomen odprte kode samo v letu 2018 v takratnih 27 državah EU znašal do 95 milijard evrov. V drugi študiji, objavljeni novembra, je Nagle skupaj z ekonomistom Shanom Greensteinom in poslovno strateginjo Nataliyo Wright ugotovil, da povečanje sodelovanja v odprtokodnih projektih prek portala GitHub v posamezni državi vodi v povečanje števila novih tehnoloških podjetij v tej državi.

Po mnenju te skupine bi lahko odprta koda, če bi se več vlagalo v usposabljanje, pomagala izenačiti konkurenčne pogoje med bolje in slabše opremljenimi državami in tako delovala kot gonilo inovacij. Poleg tega bi povečanje udeležbe v sistemu GitHub v eni državi privedlo do bolj globalno usmerjenih zagonskih podjetij, saj skupnost razvijalcev deluje tudi po vsem svetu. Start-upi so tudi pogosteje usmerjeni v skupnost in družbene cilje, kot so enakost spolov, okoljska trajnost ter izboljšanje zdravja in izobraževanja. Na splošno se kakovost zagonskih podjetij povečuje vzporedno z večjo vključenostjo v projekte proste programske opreme. Po navedbah združenja OSB Alliance obe študiji kažeta, "da imajo od podpore odprtokodnemu ekosistemu koristi tako civilna družba kot posamezna podjetja in celotna gospodarstva". Politična podpora ima tako "močan učinek gospodarskega, inovacijskega in družbenega vzvoda na regionalni in svetovni ravni".

Več…

Najprej je grozil s pravnimi posledicami, potem pa menda ugotovil, da je šlo za napako in da je odprtokodna rešitev zanje celo koristna…

Nemški programer in razvijalec Andre B. je izdelal vtičnik (plug-in) za brezplačni in odprtokodni sistem za avtomatizacijo doma Home Assistant, s katerim je mogoče upravljati pralne stroje, kuhinjske aparate, čistilnike zraka in druge naprave pametnega doma. Zadeva je nekaj časa delovala, 15. januarja pa je Andre dobil elektronsko sporočilo družbe Haier Europe, v katerem je ta zahtevala, da vtičnik, ki ga je mogoče uporabiti za vključitev aparatov proizvajalca Haier in njegovih hčerinskih znamk, kot sta Candy in Whirlpool umakne iz spleta. Brezplačni vtičnik naj bi »kršil proizvajalčeve pogoje uporabe« in »uporabljal storitve na nedovoljen način«, je navedeno v zahtevi podjetja. Družba Haier je zagrozila s pravnimi ukrepi in odškodninskim zahtevkom, če zahteve ne bodo upoštevane.

Razvijalec je sprva razmišljal o tem, da ubogal in se podredil grožnjam, a si je zaradi široke podpore odprtokodne razvojne skupnosti, ki je pozvala k bojkotu Haierjevih izdelkov, vtičnik pa razvejala (forked) več kot 2000-krat in s tem preprečila, da bi izginil iz spleta. In ker so o tem pričeli pisati tudi mediji, si je Haier relativno hitro premislil in že 20. januarja ponovno stopil v stik z Andrejem, tokrat v zelo pomirljivem tonu. Vodja oddelka za internet stvari Gianpiero Morbello, je v sporočilu zapisal, da je bilo »obvestilo o odstranitvi standardizirano pismo«, ki ga avtor ne bi smel dobiti, saj je njegov vtičnik »znatno povečal število zahtevkov strežniku«. Dejansko stanje naj bi bilo prav nasprotno – Haier je pripravljen sodelovati z Andrejem in mu pomagati pri optimizaciji vtičnika.

Več…

Različica 9.0 prinaša stabilno podporo 32-bitnim aplikacijam na 64-bitnih sistemih. Ali bodo nove funkcije zagotovile popolno združljivost s pisarno Office?

Projekt Wine je izdal različico 9.0 svoje istoimenske programske opreme, s katero je mogoče zaganjati programe Windows v operacijskih sistemih Linux in drugih operacijskih sistemih, podobnih Unixu. Wine je že desetletja priljubljen v svetu odprte kode, še posebej pa je priljubljen v igralniški skupnosti, saj omogoča igranje iger, ki so v osnovi na voljo le za Windows, tudi v sistemih Linux in MacOS.

Razvijalci so v novi različici posebej poudarili funkcijo WoW64. Okrajšava WoW izhaja iz sistema Windows NT in se nanaša na funkcijo, pri kateri so 16-bitne aplikacije delovale v emulatorju Windows na 32-bitnih sistemih. WoW64 uvaja nekaj podobnega, vendar generacijo procesorjev pozneje – programe Windows, ki so še vedno na voljo zgolj v 32-bitni različici, je mogoče uporabljati v Wine 9.0 tudi uradno in s pečatom »pripravljen za proizvodnjo« na sistemih Linux, ki vključujejo le 64-bitne knjižnice.

V novi različici Wine so vsi sistemski klici za operacijske sisteme Windows in Unixu podobne operacijske sisteme končno popolnoma ločeni drug od drugega. Wine vse prehode iz sveta Windows v svet Unixa izvaja prek lastnega vmesnika Windows za sistemske klice. To pomeni, da so, za razliko od prejšnjih različic, ukazi sistema Windows in to, kar Wine počne z njimi v ozadju, popolnoma neodvisni drug od drugega. Tega bi morala biti še posebej vesela igralna skupnost. Prej je bilo pogosto treba v sistemih Linux uporabljati 32-bitne različice knjižnic GStreamer, da so se igre za Windows zagnale pod Wine. Vendar so te knjižnice zastarele in jih je vse težje zagnati, zato jih številne distribucije ne zagotavljajo več. WoW64 odvisnost od teh knjižnic odpravlja.

Pomen strogega ločevanja sistemskih klicev sistema Windows in tega, kar z njimi naredi Wine v gostujočem operacijskem sistemu, je velik korak k bolj univerzalnemu načinu uporabe Wine. Nekakšne sveti gral na področju emulatorjev v okoljih Linux je možnost popolnega in pravilnega zagona pisarniškega paketa Office. In ta cilj je z novo arhitekturo precej bolj realen.

Vse podrobnosti o novi izdaji so na voljo na strani projekta.

Več…

Komisija odobrila do 1,2 milijarde evrov državne pomoči s strani sedmih držav članic za pomembni projekt skupnega evropskega interesa v zvezi s tehnologijami računalništva v oblaku in na robu.

Komisija je v okviru pravil EU o državni pomoči odobrila pomembni projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI) v podporo raziskavam, razvoju in prvi industrijski uvedbi naprednih tehnologij računalništva v oblaku in na robu, ki jih bo razvijalo več ponudnikov v Evropi.

Projekt, imenovan IPCEI v zvezi z infrastrukturo in storitvami v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS), je skupaj priglasilo sedem držav članic: Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska in Španija.

Države članice bodo zagotovile do 1,2 milijarde evrov javnih sredstev, kar naj bi sprostilo dodatnih 1,4 milijarde evrov zasebnih naložb. V okviru tega IPCEI se bo 19 podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), lotilo 19 zelo inovativnih projektov.

IPCEI CIS je prvi IPCEI s področja računalništva v oblaku in na robu. Zadeva razvoj prvega interoperabilnega in javno dostopnega evropskega ekosistema za obdelavo podatkov, v katerem bo več ponudnikov zagotavljalo kontinuiteto storitev od roba do oblaka. Razvil bo zmogljivosti za obdelavo podatkov ter orodja za izmenjavo programske opreme in podatkov, ki bodo omogočale združevalne, energijsko učinkovite in zaupanja vredne tehnologije obdelave podatkov prek računalništva v oblaku in na robu ter povezane storitve. Inovacije, ki jih bo zagotovil IPCEI CIS, bodo evropskim podjetjem in državljanom omogočile novo paleto možnosti, pripomogle pa bodo tudi k napredku pri digitalnem in zelenem prehodu.

Sodelujoča podjetja bodo razvila odprtokodno programsko opremo, ki bo prek porazdeljenih računalniških virov blizu uporabnikom omogočala storitve v realnem času in z nizko latenco (nekaj milisekund), s čimer se bo zmanjšala potreba po pošiljanju velikih količin podatkov centraliziranim strežnikom v oblaku. Posamezni projekti zajemajo celotno kontinuiteto tehnologije od oblaka do roba, od osnovnega programskega sloja do posebnih sektorskih aplikacij.

Cilj projektov je omogočanje digitalnega in zelenega prehoda z: (i) zagotavljanjem programske opreme, ki bo razvila potrebne infrastrukturne zmogljivosti za izgradnjo osnovnih slojev strukture računalništva v oblaku in na robu; (ii) razvojem skupne referenčne arhitekture, ki bo delovala kot načrt za vzpostavitev in upravljanje sistema v oblaku in na robu; (iii) razvojem sklopa naprednih storitev v oblaku in na robu, ki jih je mogoče nemoteno uporabiti v različnih omrežjih ponudnikov; ter (iv) razvojem sektorsko prilagojenih sistemov (na primer v energetskem, zdravstvenem ali pomorskem sektorju).

Faze raziskav, razvoja in prve industrijske uvedbe bodo potekale v obdobju 2023–2031, časovni okvir pa bo odvisen od projekta in udeleženih podjetij. Prve izvirne rezultate IPCEI – odprtokodno referenčno infrastrukturo – je mogoče pričakovati proti koncu leta 2027. V teh fazah je mogoče pričakovati nastanek najmanj 1 000 neposredno in posredno povezanih visokokvalificiranih delovnih mest, v fazi komercializacije pa še veliko več.

Komisija je ocenila predlagani IPCEI na podlagi pravil EU o državni pomoči, natančneje na podlagi sporočila o pomembnih projektih skupnega evropskega interesa (sporočilo o IPCEI) iz leta 2021. Kadar zasebne pobude, s katerimi se podpirajo prodorne inovacije, zaradi znatnih tveganj, povezanih s takšnimi projekti, niso uspešne, pravila za IPCEI državam članicam omogočajo, da skupaj zapolnijo to vrzel za odpravo teh velikih tržnih nepopolnosti. Pravila za IPCEI hkrati zagotavljajo, da ima gospodarstvo EU v celoti koristi od podprtih naložb in se omejijo morebitna izkrivljanja konkurence.

Komisija je ugotovila, da IPCEI CIS izpolnjuje zahtevane pogoje iz sporočila o IPCEI in je v skladu s pravili o državni pomoči.

Ta IPCEI bo imel znatne pozitivne učinke prelivanja za nesodelujoča podjetja, konkurente in končne uporabnike po vsej Evropi. Sodelujoča podjetja bodo rezultate in znanje projekta široko delila z evropsko industrijo in znanstveno skupnostjo, ne le s podjetji in državami, ki so del IPCEI. Udeleženci bodo zlasti: (i) poleg običajnih praks in poslovnih modelov odprtokodne programske opreme podelili permisivne, neomejevalne licence za odprtokodno programsko opremo kateri koli zainteresirani strani ter dejavno sodelovali z odprtokodnimi skupnostmi in prispevali k njihovemu razvoju; (ii) zainteresiranim stranem zagotovili dostop do vsaj 20 % zmogljivosti robnih vozlišč in laboratorijev, ki jih uporabljajo v svojih projektih; (iii) razširili razvite tehnologije na dodatne gospodarske sektorje; (iv) izvajali ciljno usmerjena usposabljanja, izdelovali samostojna tehnična gradiva, sodelovali na konferencah, pri publikacijah, v partnerstvih z univerzami in raziskovalnimi organizacijami; ter (v) licencirali pravice intelektualne lastnine pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.

Več…

Po kar nekaj kreganja in zastojih pri nabavi opreme, je najnovejši evropski superračunalnik le začel »mleti«

Nekaj dni pred prazniki, točneje 21. decembra, je bil v Barceloni v Španiji predstavljen MareNostrum 5, najnovejši vrhunski evropski superračunalnik. Trenutno se uvršča med 10 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu. Gostuje v barcelonskem centru za superračunalnike, od marca 2024 pa bo dostopen širokemu krogu evropskih uporabnikov iz znanosti in industrije.

MareNostrum 5 ima največjo zmogljivost 314 petaflopov, kar pomeni 314 milijonov milijard izračunov na sekundo. Je tudi najbolj okolju prijazen superračunalnik v Evropi in energetsko zelo učinkovit, saj ga bo v celoti poganjala trajnostna energija. S toploto, ki jo bo proizvajal, se bo ogrevala stavba, v kateri se nahaja.

MareNostrum 5 je eden najbolj inovativnih superračunalniških sistemov na svetu in je zasnovan posebej za reševanje zapletenih znanstvenih problemov. Pomagal bo pri napredku dejavnosti v Evropi na več področjih, na primer pri evropskih medicinskih raziskavah, saj bo podpiral razvoj zdravil in cepiv ter izvajal simulacije širjenja virusov. Uporabljal se bo lahko tudi za tradicionalne superračunalniške aplikacije na področjih, kot so podnebne raziskave, inženirstvo, znanost o materialih in vede o Zemlji.

Superračunalnik bo okrepil druge evropske pobude, kot sta Destinacija Zemlja, katere cilj je razviti zelo natančen digitalni model Zemlje na svetovni ravni, in evropski Virtualni človeški dvojček, ki ga je Komisija prav tako začela izvajati danes. Pobuda Virtualni človeški dvojček bo znanstvenikom pomagala bolje razumeti človeški organizem ter bo omogočila boljše zdravstveno varstvo in personalizirano medicino.

Superračunalnik MareNostrum 5 je zasnovan tudi, da bi ga uporabljali razvijalci umetne inteligence. Uporabljal bo najnaprednejše pospeševalne čipe, ki so že na voljo, kar mu bo pomagalo zadovoljiti potrebe nastajajočih platform umetne inteligence in povečati učinkovitost evropskih velikih jezikovnih modelov na podlagi umetne inteligence. Kot je predsednica Ursula von der Leyen napovedala v govoru o stanju v Uniji, bo MareNostrum 5 na voljo evropskim zagonskim podjetjem na področju umetne inteligence za učenje njihovih modelov. To bi moralo pomagati pospešiti uvajanje evropskih tehnologij in etičnih algoritmov na podlagi umetne inteligence ter tako EU omogočiti, da prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni na področju odgovorne, etične in varne umetne inteligence.

Novi sistem predstavlja skupno naložbo v višini več kot 151 milijonov evrov za kritje stroškov njegovega nakupa in vzdrževanja, od tega 50 % iz EU in 50 % iz konzorcija pod vodstvom Španije, ki vključuje tudi Portugalsko in Turčijo.

Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) je pravni in finančni subjekt, ki je bil ustanovljen leta 2018, da bi EU in sodelujoče države lahko usklajevale prizadevanja in združile sredstva ter Evropo ponesle na svetovni vrh superračunalništva. Svet je julija 2021 sprejel uredbo o Skupnem podjetju EuroHPC, s katero je zagotovil dodatno naložbo v višini 7 milijard EUR za obdobje 2021–2027. Kmalu bodo zmogljivosti Skupnega podjetja EuroHPC razširjene na delovanje na eksaravni in še višji ravni s superračunalnikoma JUPITER in JULES VERNE.

Računalniška moč superračunalnika MareNostrum 5 bo dopolnila obstoječe superračunalnike Skupnega podjetja EuroHPC. To so Discoverer v Bolgariji, MeluXina v Luxembourgu, Vega v Sloveniji, Karolina na Češkem, LUMI na Finskem, LEONARDO v Italiji in Deucalion na Portugalskem.

Več…

Najbolj opazni sta »modri zaslon smrti« v primeru okvare in večja podpora za TPM2.

Systemd je programski paket, ki nudi vrsto sistemskih komponent za operacijske sisteme Linux. Glavni cilj je poenotiti konfiguracijo in obnašanje storitev v distribucijah Linuxa. Različica systemd 255 je pred nekaj dnevi dosegla status stabilne, kar pomeni, do bo v prve izdaje distribucij Linuxa vključena v prvi polovici leta 2024.

Nove funkcije so precej obsežne. Preko systemd 255 bo v operacijske sisteme Linux vključen tako imenovani modri zaslon smrti (BSOD), ki ga poznamo iz sistemov Windows, nudi pa celozaslonske informacije v primeru hude sistemske napake (status LOG_EMERG).  Različne izboljšave je doživela tudi podpora za module TPM (Trusted Platform Modules) v2.0. Skripte systemV so zdaj dobile status zastarelih in v prihodnje ne bodo več podprte.

Več…

Evropska komisija odobrila do 1,2 milijarde evrov državne pomoči s strani sedmih držav članic za pomembni projekt skupnega evropskega interesa v zvezi s tehnologijami računalništva v oblaku in na robu.

Komisija je v okviru pravil EU o državni pomoči odobrila pomembni projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI) v podporo raziskavam, razvoju in prvi industrijski uvedbi naprednih tehnologij računalništva v oblaku in na robu, ki jih bo razvijalo več ponudnikov v Evropi.

Projekt, imenovan IPCEI v zvezi z infrastrukturo in storitvami v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS), je skupaj priglasilo sedem držav članic: Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska in Španija.

Države članice bodo zagotovile do 1,2 milijarde evrov javnih sredstev, kar naj bi sprostilo dodatnih 1,4 milijarde evrov zasebnih naložb. V okviru tega IPCEI se bo 19 podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), lotilo 19 zelo inovativnih projektov.

IPCEI CIS je prvi IPCEI s področja računalništva v oblaku in na robu. Zadeva razvoj prvega interoperabilnega in javno dostopnega evropskega ekosistema za obdelavo podatkov, v katerem bo več ponudnikov zagotavljalo kontinuiteto storitev od roba do oblaka. Razvil bo zmogljivosti za obdelavo podatkov ter orodja za izmenjavo programske opreme in podatkov, ki bodo omogočale združevalne, energijsko učinkovite in zaupanja vredne tehnologije obdelave podatkov prek računalništva v oblaku in na robu ter povezane storitve. Inovacije, ki jih bo zagotovil IPCEI CIS, bodo evropskim podjetjem in državljanom omogočile novo paleto možnosti, pripomogle pa bodo tudi k napredku pri digitalnem in zelenem prehodu.

Sodelujoča podjetja bodo razvila odprtokodno programsko opremo, ki bo prek porazdeljenih računalniških virov blizu uporabnikom omogočala storitve v realnem času in z nizko latenco (nekaj milisekund), s čimer se bo zmanjšala potreba po pošiljanju velikih količin podatkov centraliziranim strežnikom v oblaku. Posamezni projekti zajemajo celotno kontinuiteto tehnologije od oblaka do roba, od osnovnega programskega sloja do posebnih sektorskih aplikacij.

Več…

Simple Mobile Apps, zbirka brezplačnih in odprtokodnih aplikacij za Android, bo kmalu v lasti kontroverznega založnika ZipoApps.

Vsa orodja v zbirki Simple Mobile Apps imajo nekaj skupnih značilnosti: so odprtokodna, brezplačna ter izjemno dobro zasnovana in optimizirana za določena opravila. Zato seveda ni čudno, da so Simple Keyboard, Simple Gallery Pro in še cela vrsta drugih, zelo priljubljena med uporabniki mobilnega operacijskega sistema Android. Vse aplikacije so na voljo v storitvi F-Droid in Google Play. Pro različice aplikacij v Google Play so na voljo za plačilo, medtem ko so v F-Droidu brezplačne.

Kot kaže bo podjetje Simple Mobile Tools kmalu dobilo novega lastnika. Menjava lastnikov programskih podjetij ni nobena redkost, je pa pogosto pomembno, komu se nekaj proda, saj je od tega odvisna prihodnja smer razvoja. Glavni razvijalec in lastnik projekta je na glavni strani projekta GitHub potrdil, da so prodajna pogajanja v teku, kupec pa naj bi bilo podjetje ZipoApps s sedežem v Izraelu, znano po tem, da kupuje aplikacije, prihodke pa povečuje tako, da tem aplikacijam doda kakšne naprednejše možnosti, predvsem pa oglaševanje in sledenje.

Podjetje ZipoApps na svojem spletnem mestu v enem samem stavku opisuje, kaj počne: »Smo ZipoApps, pridobivamo najboljše aplikacije in jih popeljemo na naslednjo raven.« Opisujejo se kot »vodilno svetovno podjetje za donosne aplikacije« in da razumejo, »kako monetizirati mobilne aplikacije«. Uporabniki se zdaj bojijo, da bo enaka usoda doletela tudi Simple Mobile Tools. Brezplačne aplikacije tega projekta v storitvi Google Play že vsebujejo oznako »vsebuje oglase«.

Takoj ko se je razvedelo, da bo podjetje Simple Mobile Tools morda prodano, je nastala kopija obstoječe zbirke. Imenuje se Fossify, ustvaril jo je Naveen Singh, sodelavec prvotnega projekta, ki je tudi obljubil, da bo orodja vzdrževal.

Če uporabljate Simple Mobile Apps in ste jih namestili preko Google Play, boste morda želeli spremljati posodobitve, saj se v njih lahko pojavijo spremembe, s katerimi se morda ne boste strinjali.

Več…

V prihodnje bodo morali ponudniki v EU varnostne posodobitve zagotavljati dlje časa – običajno pet let.

Pogajalci Evropskega parlamenta, držav članic in Evropske komisije so konec novembra v postopku trialoga dosegli kompromis o aktu o kibernetski odpornosti. Uredba, ki jo bo moral uradno sprejeti še Evropski parlament, določa minimalne zahteve za veliko število omrežnih naprav in njihovo programsko opremo za celotno EU.

Sedaj doseženi kompromis med drugim določa, da morajo omrežni izdelki (naprave interneta stvari) in programska oprema izpolnjevati minimalna merila, da bodo lahko v prihodnje nosili oznako CE. Izdelki morajo biti ob prodaji v osnovi varni, varnostne posodobitve pa morajo biti na voljo vsaj pet let. Krajša dobava posodobitev bo dovoljena le, če je pričakovati krajšo življenjsko dobo.

Več…

Microsoft predstavlja novo odprtokodno orodje za samodejno dokončanje ukazne vrstice – za sisteme Windows, Mac in Linux.

Uporabniki Microsoftovih izdelkov Visual Studio in Visual Studio Code že poznajo orodje za samodejno dopolnjevanje IntelliSense, ki podpira umetno inteligenco. Podjetje je zdaj predstavilo podobno imenovano Inshellisense, odprtokodno orodje za samodejno dopolnjevanje vnosa lupine po vzoru razvojnih okolij.

Inshellisense je skoraj v celoti napisan v jeziku TypeScript, in je nadgradnja orodja, ki ga je razvilo podjetje Fig. Slednje je ta trenutek na voljo le za MacOS, za Linux in Windows pa je na čakalni listi. Microsoft je Inshellisense zdaj nadgradil tako, da je združljiv z operacijskimi sistemi Windows, Linux in macOS, po Microsoftovih besedah pa lahko upravlja več kot 600 orodij ukazne vrstice. Zahteva izvajalno okolje JavaScript Node.js v minimalni različici 16.x in ga lahko namestite prek npm:

npm install -g @microsoft/inshellisense

Podprte lupine so bash, zsh, fish, pwsh in powershell (Windows PowerShell).

Več…