Harvardski raziskovalec Frank Nagle je izračunal, koliko bi morala podjetja plačati, če ne bi bilo odprtokodne programske opreme.
Od prosto dostopne odprtokodne programske opreme ima svetovno gospodarstvo veliko merljive koristi. To je ugotovil Frank Nagle, docent na Harvard Business School (HBS). Nagle je skupaj z Manuelom Hoffmannom (HBS) in Yanuo Zhou z Univerze v Torontu izračunal vrednost odprtokodne programske opreme v nedavno objavljeni istoimenski študiji. Znesek je še posebej visok na strani povpraševanja, tj. za podjetja, ki uporabljajo take programe ter z njimi povezane programske jezike in knjižnice: po študiji bi podjetja imela stroške v višini 8,8 bilijona USD, če bi morala sama kupiti ali razviti te sisteme. Na strani ponudbe bi morali programerji za teoretični razvoj najpogosteje uporabljenih odprtokodnih programskih izdelkov porabiti dodatnih 4,15 milijarde USD.
Po analizi bi morala podjetja brez brezplačne programske opreme za svoje računalniške programe porabiti 3,5-krat več sredstev kot zdaj. 84 odstotkov dodatnih stroškov bi nastalo samo pri šestih najpomembnejših programskih jezikih, tj. C, Java, JavaScript, Python, Typescript in Go. Kar zadeva dejansko programsko opremo, so raziskovalci poleg operacijskega sistema Linux upoštevali še strežnik Apache ter programe FileZilla, GIMP, LibreOffice, TensorFlow, VirtualBox in medijski predvajalnik VLC. Ugotovili so tudi, da je 96 odstotkov vrednosti odprtokodne programske opreme v podjetjih doslej ustvarilo le 5 odstotkov vseh sodelujočih razvijalcev. Doslej je bila brezplačna programska oprema pri ekonomskih izračunih stroškov in koristi v veliki meri prezrta, saj nima cenovne oznake, tržne podatke pa je težje pridobiti.
Naglova ekipa je analizirala dva vira, ki beležita uporabo proste programske opreme v milijonih podjetij po vsem svetu. Prvi je projekt Census II, ki vključuje podatke več deset tisoč podjetij, drugi pa podatkovna zbirka BuiltWith, ki vključuje informacije iz pregledov skoraj devetih milijonov spletnih strani. Analizirali so osnovno tehnologijo, vključno z odprtokodnimi knjižnicami, da bi določili delež rešitev s prosto programsko opremo. Pred tem so analitiki evropske študije, objavljene leta 2021, že ocenili, da je gospodarski pomen odprte kode samo v letu 2018 v takratnih 27 državah EU znašal do 95 milijard evrov. V drugi študiji, objavljeni novembra, je Nagle skupaj z ekonomistom Shanom Greensteinom in poslovno strateginjo Nataliyo Wright ugotovil, da povečanje sodelovanja v odprtokodnih projektih prek portala GitHub v posamezni državi vodi v povečanje števila novih tehnoloških podjetij v tej državi.
Po mnenju te skupine bi lahko odprta koda, če bi se več vlagalo v usposabljanje, pomagala izenačiti konkurenčne pogoje med bolje in slabše opremljenimi državami in tako delovala kot gonilo inovacij. Poleg tega bi povečanje udeležbe v sistemu GitHub v eni državi privedlo do bolj globalno usmerjenih zagonskih podjetij, saj skupnost razvijalcev deluje tudi po vsem svetu. Start-upi so tudi pogosteje usmerjeni v skupnost in družbene cilje, kot so enakost spolov, okoljska trajnost ter izboljšanje zdravja in izobraževanja. Na splošno se kakovost zagonskih podjetij povečuje vzporedno z večjo vključenostjo v projekte proste programske opreme. Po navedbah združenja OSB Alliance obe študiji kažeta, "da imajo od podpore odprtokodnemu ekosistemu koristi tako civilna družba kot posamezna podjetja in celotna gospodarstva". Politična podpora ima tako "močan učinek gospodarskega, inovacijskega in družbenega vzvoda na regionalni in svetovni ravni".
Nedavni komentarji