Sredi junija je Red Hat napovedal, da izvorna koda operacijskega sistema Red Hat Enterprise Linux (RHEL) ne bo več javno dostopna.
RHEL je namenjen poslovnim strankam in je običajno na voljo v okviru pogodb o plačljivi podpori. Odslej bodo izvorne kode nekaterih različic RHEL na voljo le prek portala za stranke in ne bodo več javno dostopne posamično kot razpakirani izvorni paketi (Source RPM, SRPM), je hčerinsko podjetje IBM objavilo v zapisu na blogu. Odslej je edini javni vir izvorne kode, povezane s sistemom RHEL, program CentOS Stream. Mimogrede – sprva sploh ni bilo načrtovano, da bi odločitev sporočili javnosti, je v nekem intervjuju pojasnil razvijalec podjetja Red Hat Carl George.
Ravnanje podjetja Red Hat je v odprtokodnem okolju sprožilo številne razprave in predvsem kritike, saj podjetje s tem otežuje ustvarjanje »replik« RHEL, s čemer se odmika od osnovne ideje odprte kode. Največja težava je v tem, da ima RHEL kot distribucija posebno vlogo. Je namreč verjetno najpomembnejša poslovna distribucija Linuxa. Številna podjetja za RHEL certificirajo svojo strojno opremo in zlasti programske izdelke, namenjene poslovnim strankam, kot so kompleksne spletne aplikacije, sistemi podatkovnih zbirk ali vmesna programska oprema. Zato zagotavljajo stabilno delovanje le pod določenimi različicami RHEL, podporo strankam pa nudijo le, če je programska oprema nameščena na tako certificiranih sistemih. Ker pa je postopek certificiranja pogosto zamuden in drag, so mnoga podjetja posegla po »replikah« RHEL. Te nudijo (večinoma) enako delovno okolje, ne da bi bilo treba podpisati relativno drago pogodbo o podpori z družbo Red Hat. Takšen brezplačen klon RHEL je nekoč bil recimo CentOS. Tega je leta 2014 prevzel Red Hat in ga prenovil tako, da je bil klasični CentOS še vedno kopija RHEL, CentOS Stream pa predogled prihajajočega RHEL.
In kaj na to pravijo pri Red Hatu? Vodja podjetja, Mike McGrath, je v dokaj čustvenem blogu nekatere kritike obtožil, da so ga osebno napadli in navajali neresnične trditve. Zapisal je, da družba še naprej v celoti podpira idejo odprte kode in pojasnil, da Red Hat veliko vlaga v prosto programsko opremo, kar pa ni mogoče brez delujočega poslovnega modela. Predpostavka, da brezplačne replike vodijo k večjemu številu strokovnjakov za RHEL in navsezadnje k večji prodaji v samem podjetju Red Hat, ne ustreza resničnosti. Prevzem nespremenjene kode brez dodane vrednosti je resnična nevarnost za odprtokodna podjetja. Nekateri uporabniki so njegove pripombe takoj primerjali z »Odprtim pismom ljubiteljem«, ki ga je leta 1976 napisal Bill Gates, drugi pa poudarili, da tudi Red Hat »živi« od dela drugih, na primer jedra Linuxa ali programske opreme tretjih oseb, ki jo vsebuje RHEL. ▪
Nedavni komentarji