Hollywood se bo "odprl"

Academy of Motion Picture Arts and Sciences (AMPAS), ki jo bolj poznamo kot »akademijo«, ki podeljuje nagrada Oscar in Linux Foundation sta skupaj ustanovila Academy Software Foundation (ASWF), združenje, ki bo skrbelo za promocijo in pomoč pri uporabi odprtokodnih rešitev v ameriški filmski industriji.

ASWF naj bi poskrbela za povečanje tako števila odprtokodnih rešitev kot tudi za povečanje kakovosti odprtokodnih projektov, povezanih s filmsko produkcijo in vsega, kar sodi zraven. Da gre za zelo resne namere govori tudi seznam podjetij, ki stojijo za iniciativo – Google, Walt Disney Studios, Cisco, DreamWorks, Intel, SideFX, Blue Sky Studios, Epic Games, Animal Logic

Odprtokodna orodja se že sedaj uporabljajo v skoraj 84 odstotkih filmskih projektov in so odgovorna za večino posebnih učinkov v njih. Težava je bila v tem, da je bilo vso to delo razdrobljeno, upravljanje orodij je bilo zelo nepregledno, saj nihče ni vedel, kaj vse obstaja in katere licence so potrebne za uporabo, zelo pa je šepala tudi stopnja interoperabilnosti med temi orodji, s čemer je bila seveda otežena njihova učinkovita uporaba.

ASWF naj bi vse to spremenil, saj naj bi združenje ponudilo skupno infrastrukturo, ki bo filmskim ustvarjalcem nudila dostop do vseh orodij in informacij, skrbela pa bo tudi za upravljanje pomembnih odprtokodnih projektov s ciljem povečanja inovativnosti.

Ni komentarjev

LibreOffice ni edini…

Ko govorimo o alternativah Microsoftovemu Office skoraj vedno govorimo le o LibreOffice. A obstajajo tudi druge. In ena od njih, ki veliko obeta, je tudi FreeOffice 2018.

FreeOffice razvija nemško podjetje SoftMaker, na voljo je za okolja Linux in Windows, njegova največja prednost pa je visoka stopnja združljivosti z Microsofovim pisarniškim paketom. Ta naj bi bila višja kot pri LibreOffice in zato kot taka bolj uporabna v mešanih okoljih. Paket, ki vsebuje tri komponente – urejevalnik besedila TextMaker, elektronsko preglednico PlanMaker in predstavitveni program Presentations je celo poslovenjen, čeprav ne ves in dosledno.

Več…

Ni komentarjev

Linux poganja VSE superračunalnike lestvice Top500

Zadnjih nekaj let se odvija pravo tekmovanje, kdo bo zgradil zmogljivejši superračunalnik. Za primat se že nekaj časa borita ZDA in Kitajska, sledita pa jima Švica in Japonska. Vsi ti superračunalniki pa imajo nekaj skupnega – poganja jih Linux.

In ne le prvih pet ali deset – Linux poganja kar vse superračunalnike na lestvici 500 najzmogljivejših. Novica seveda ni nova, saj je tako že nekaj časa, se pa s tem, ko je pred kratkim status najboljšega spet prevzel IBM, ki je s svojim Summitom prehitel kitajskega Sunway TaihulLight, kar zadeva operacijski sistem ni nič spremenilo. Se pa je, zaradi mode kriptovalut, težišče s klasičnih procesorjev preneslo na grafične – kar 56% odstotkov povečanja zmogljivosti sodobnih superračunalnikov je posledica Nvidiinih grafičnih procesorjev Tesla.

Več…

Ni komentarjev

Je bolje staviti na zasebni oblak?

Odkar se je pojavilo računalništvo v oblaku velja, da naj bi bil »javni oblak« stroškovno precej bolj učinkovit od »zasebnega«. A najnovejša obsežna analiza pravi, da ni nujno tako.

Podjetji 451 Research in Canonical sta pred kratkim objavili rezultate analize primerjave med javnim in zasebnim oblakom v kateri ugotavljata, da je lahko zasebna infrastruktura stroškovno vsaj tako učinkovita kot javna, če je seveda izvedena na kakovosten način.

Do rezultatov so prišli analizo indeksa Cloud Price, v katerem se od leta 2015 spremlja dogajanje na področju ponudbe javnih in zasebnih rešitev v oblaku. V raziskavo so vključeni vsi največji proizvajalci rešitev (Amazon Web Services, Google, Microsoft, VMware, Rackspace, IBM, Oracle, HPE, NTT in CenturyLink) in več kot 50 ponudnikov teh rešitev iz vsega sveta. Ker je s tem pokritega več kot 90 odstotkov trga, jim gre verjeti.

Več…

Ni komentarjev

Kako preiti iz Photoshopa na Gimp

Photoshop je kakovosten program za obdelavo slik in je postal kar sinonim zanjo. Toda to ne pomeni, da zanj ni alternativ. So! In to kakovostno primerljive in celo odprtokodne oziroma brezplačne. Najbolj znan je seveda Gimp.

To je vse lepo in prav, toda ali ni prehod iz nečesa, kjer smo koliko toliko doma v nekaj novega, neznanega, težak? Nič bolj in nič manj kot sprememba pisarniškega paketa ali operacijskega sistema. Je prehod vreden? Seveda. Če nista ravno grafični oblikovalec, ki že leta in leta dela s Photoshopom in pozna vse njegove skrivnosti, se boste z Gimpom kar hitro spoprijateljili in v njem brezplačno opravili vse, kar ste prej s plačljivo Adobovo rešitvijo. Če pa potrebujete malo pomoči, je tukaj pet koristnih nasvetov, ki bodo olajšali prehod…

Več…

Ni komentarjev

Želite dobro službo v IT? Posvetite se Linuxu!

Najnovejša raziskava kaže, da je poznavanje Linuxa in odprte kode vedno bolj zaželeno. Za dobro službo je pogosto dovolj že poznavanje operacijskega sistema in želja po izpopolnjevanju.

Linux Foundation in podjetje Dice sta kot vsako leto opravila raziskavo kadrovskih potreb na trgu odprte kode. Najnovejšo so objavili v »2018 Open Source Jobs Report«, v kateri ugotavljajo, da je potreba po kadru, ki obvlada Linux, največja do sedaj. Kar 83 odstotkov kadrovskih vodij je kot prioriteto navedlo iskanje kadra z znanjem področja odprte kode. Največkrat iščejo poznavanje Linuxa, velik skok napram lanskemu letu pa so zabeležili pri iskanju znanja s področja tako imenovanih containerjev (vsebnikov), torej orodij Docker, Kubernetes in podobnih.

Več…

Ni komentarjev

Odprta koda – gonilna sila avtomobilske industrije

Razvoja sodobnih avtomobilov si brez odprte kode ne moremo več predstavljati.

Velik del inovacij na področju avtomobilske industrije namreč poteka v okolju Automotive Grade Linux (AGL), ki združuje proizvajalce avtomobilov, njihove dobavitelje in tehnološka podjetja z namenom izdelave odprte platforme »priključenega avtomobila«. Na platformi AGL je razvito vse od naprednih sistemov pomoči vozniku, pa do polprosojnih (heads-up) zaslonov, telematike in zabavnih sistemov.

Več…

Ni komentarjev

Zaradi Linuxa uporabni tudi programi za Windows

Google je pred kratkim omogočil zaganjanje aplikacij iz okolja Linux tudi na (nekaterih) svojih Chromebookih. To »dovoljenje« pa ima dokaj zanimiv stranski učinek. Zaradi njega je mogoče namestiti tudi nekatere aplikacije iz okolja Windows.

CrossOver je orodje, ki v okoljih Linux omogoča zagon nekaterih aplikacij iz okolja Windows na Linuxu. Nekaj let nazaj so pri CodeWeavers izdelali tudi različico za Android, ki je delovala tudi na Chromebookih, ki podpirajo Androidne aplikacije. Nek uporabnik pa je sedaj našel način, kako zadevo spraviti na Chromebook tako, da je tudi na njem mogoče zagnati nekatere aplikacije Windows. Kljub temu, da postopek (še) ni najbolj preprost, pa daje ideji Chromebooka veliko vzpodbudo, saj bodo uporabniki na njih lahko zaganjali aplikacije iz okolja Windows, brez katerih ne morejo.

Več…

Ni komentarjev

Microsoftov nakup GitHuba razburja

Vsi se sprašujejo, kako bo prevzem najbolj priljubljene storitve, namenjene odprtokodni skupnosti s strani nekoga, ki se skoraj ves svoj obstoj bori proti tej skupnosti, vplival na prihodnost ideje odprte kode.

V ponedeljek je v svet prišla vest, da Microsoft za 7,5 milijarde dolarjev kupuje podjetje GitHub, ki preko svojega portala nudi storitev varne hrambe odprtokodnih projektov, dokumentacije, nadziranje različic, sodelovanje in še kaj, programerjem in razvijalcem iz vsega sveta. Po zadnjih podatkih storitev tako ali drugače uporablja 28 milijonov razvijalcev ter kar 1,8 milijarde podjetij in organizacij, majhnih in velikih.

Bo Microsoft s svojo finančno močjo pomagal GitHubu ali ga po zaviral? Bodo uporabniki ostali ali se raje preselili na GitLab, Bitbucket ali kakšno drugo konkurenčno storitev?

Več…

Ni komentarjev

Zakaj podjetje potrebuje Linux strežnik?

Informacijska tehnologija je bila vselej, zadnje čase pa še bolj izrazito, med kladivom in nakovalom. Od nje se na eni strani pričakuje, da aktivno pripomore k optimalnemu poslovnemu procesu podjetja, nudi hitre in zanesljive storitve, na drugi pa da je hkrati tudi prilagodljiva in sposobna hitro odgovoriti na nove izzive, kot so zasebne in javne storitve v oblaku, virtualizacija, prenosnost, razširljivost in podobno. In Linux se je pokazal kot edina prava rešitev.

Linux je družina prostih in odprtokodnih operacijskih sistemov, zgrajenih okoli enovitega jedra. V svoji osnovi je bil Linux ustvarjen za arhitekturo x86, a je bil od takrat prenesen na več različnih arhitektur kot katerikoli drugi, zahvaljujoč Androidu, operacijskem sistemu, ki prav tako temelji na Linuxu, ima Linux najširšo bazo uporabnikov med vsemi splošnimi operacijskimi sistemi. Poleg tega pa je tudi najbolj uporabljan sistem v strežnikih, mainframe sistemih in tudi superračunalnikih, kjer je med 500 najzmogljivejšimi celo edini operacijski sistem v uporabi.
In kaj so tiste lastnosti Linuxa, ki so ga pripeljale do takšnega uspeha?

Več…

Ni komentarjev