Za uporabnike Windows je najpreprostejši način preizkusa Linuxa še vedno navidezni računalnik.
Je Linux primeren zame? Je res tako zapleten za uporabo? Lahko v njem najdem to, kar potrebujem? Na ta in podobna vprašanja je najlažje odgovoriti tako, da se stvar pač preizkusi. Toda kako? Je potrebno temu nameniti poseben računalnik? Ne. Obstaja več načinov, kako distribucije Linuxa preizkusiti kar na obstoječem računalniku, a ta trenutek sta zaenkrat res uporabni več ali manj le dve.
Prva je vzporedna namestitev, kjer na enem računalniku »sobivata« dva ali več operacijskih sistemov, uporabnik pa ob zagonu določi, katerega bi rad zagnal. V enem računalniku lahko imamo tako več različic Windows (Windows 7, Vista, Windows 8, Windows 10, Windows server…), Mac OS, več različnih distribucij Linuxa (Ubuntu, Kubuntu, Red Hat, openSuSE Debian, Mint…) Metoda vsekakor deluje in je tudi najboljši pokazatelj, kako sistem deluje na točno tem oziroma takšnem računalniku, zahteva pa nekaj več znanja, saj ni najbolj preprosta za namestitev. Druga, neprimerno bolj preprosta metoda je uporaba navideznega računalnika oziroma tako imenovane virtualizacije. Gre za metodo, kjer se testni operacijski sistem namesti znotraj obstoječega operacijskega sistema in v njem teče kot samostojen proces oziroma program. Programov za virtualizacijo je kar nekaj (VMware Workstation Player, Parallels Desktop (Apple), QEMU, Citrix Hypervisor, Xen Project, Microsoft Hyper-V (je del Windows 10), za manj vešče uporabnike pa je nekako najbolj primeren (in tudi brezplačen) Oraclov VirtualBox.
Obstaja tudi nekaj drugih načinov, recimo uporaba Microsoftovega Windows Subsystem for Linux (WSL) 2, ki omogoča uporabo Terminala in programov, ki se zaganjajo s pomočjo ukazne vrstice, grafični vmesnik pa zahteva kar nekaj »telovadbe«, pa še takrat je le omejeno uporaben. Ideja WSL ima kar nekaj potenciala, saj naj bi enkrat v prihodnosti bo omogočala zagon vseh programov iz okolja Linux kar v Windows, a zaenkrat je vse več ali manj omejeno na ukazno vrstico.
Najpreprostejša metoda je torej VirtualBox. In kako jo uporabiti? Podrobna navodila lahko najdete marsikje, recimo na tem naslovu, na tem mestu pa le nekaj opornih točk, da boste vedeli, kaj vas čaka. Postopek je več ali manj res zelo preprost. Najprej snamete in namestite Virtualbox, kar je postopek, ki se popolnoma nič ne razlikuje od nameščanja katerekoli druge aplikacije. Drugi korak je prenos datoteke ISO operacijskega sistema, ki ga želite testirati. Ko je ta sneta, se zažene Virtualbox, v njem dodajanje novega sistema, nato pa sledite navodilom in čakate, da se namestitev konča.
Nedavni komentarji