Linux bo drugo leto praznoval svoj 30. rojstni dan, še pred tem pa drugi pomemben mejnik – milijon vključenih sprememb (commit).
25. avgusta 1991 je finski študent Linus Torvalds v novičarski skupini Minix Usenet objavil, da je začel razvijati lasten brezplačen operacijski sistem, ki »bo le hobi in nič velikega ali profesionalnega kot recimo gnu za 386 (486) AT-klone«. Zdaj, 29 let kasneje, je Linux vodilni operacijski sistem, katerega jedro je v svoji različice 5.8, ki je izšla avgusta, bilo deležno milijontega »commita« oziroma s strani skupnosti predlagane, preverjene in vključene spremembe/izboljšave.
V čast temu spoštljivemu jubileju so pri Linux Foundation izdali zanimivo poročilo, imenovano 2020 Linux Kernel History Report, v katerem so povzeli celotno zgodovino Linuxovega jedra, od prve različice pa vse do najnovejše 5.8. Poročilo sicer ni prvo te vrste, saj jih je LF izdal že kar nekaj, a letošnje se, jubileju v čast, od predhodnih precej razlikuje. Dr. Daniel German, glavni avtor poročila je zgodovino namreč pripravil tako, da je mogoče spremljati vse tri različne stopnje oziroma načina razvoja jedra – Preversion control (od septembra 1991 do 4. februarja 2002), BitKeeper (od 4. februarja 2002 do 15. aprila 2005) in git (od 16. aprila 2005 do danes).
In zakaj so te stopnje tako pomembne? Prvih skoraj deset let obstoja Linuxa pravzaprav ni bilo nobenega pametnega nadzora nad različicami (version control system – VCS) jedra. Člani skupnosti so po elektronski pošti poslali popravke, Torvalds jih je pregledal in če jih je sprejel, jih je vključil v naslednjo različico jedra. Ker je bila stvar malce kaotična, je skupnost začela zahtevati bolj pregleden VCS. Ti so so sicer obstajali, a Torvaldsu ni bil noben všeč. A ker je skupnost vztrajala, da je treba nekaj narediti, se je odločil za BitKeeper. Toda odločitev ni naletela na odobravanje. BitKeeper je bil namreč lastniški, komercialni izdelek, kar odprtokodni skupnosti seveda ni bilo pogodu. Ker pa je bil po njegovih besedah najboljši, je pri njem vztrajal kar nekaj let, dokler Andrew Tridgell, znan po razvoju projekta Samba, ni BitKeeperja »razbil« s pomočjo obratnega inženirstva (reverse-engineering) in izdelal odprtokodno različico, združljivo z BitKeeperjem. Larry McVoy, avtor BitKeeperja nad tem ni bil niti najmanj navdušen in je razvijalcem Linuxa prepovedal uporabo. In so ostali brez nadzora različic. Torvalds je na težavo odgovoril tako, da je v desetih dneh razvil lasten VCS imenovan git, ta trenutek bolj znan kot osnova za znane programerske repozitorije GitHub in GitLab.
Kaj pa jedro? To je v svoji prvi različici vsebovalo 88 datotek, imelo skupaj 10.239 vrstic kode in delovalo na eni sami strojni arhitekturi. Današnje jedro 5.8 sestavlja 69.325 datotek, ki ima skupaj 28.442.673 vrstic kode in deluje na več kot 30 različnih arhitekturah stojne opreme.
Več informacij in celotno poročilo najdete tukaj…
Nedavni komentarji