Posts Tagged odprta koda

Ustanovljena mednarodna mreža Kompetenčnih centrov za Odprto Kodno Programsko Opremo

COKS Soustanovitelj

Berlin, Chennai, Madrid, Maribor, Newry, Pariz, Portadown, Raleigh, Sao Paulo, Tokio, december 2009. Vodilne neprofitne FLOSS (Free Libre Open Source Software) organizacije po celem svetu so združile moči za ustanovitev prve mednarodne mreže FLOSS Kompetenčnih centrov, ki bodo omogočali izmenjava izkušenj, opredelitev najboljših praks ter ocenjevanje možnih sinergij za spodbujanje razvoja FLOSS v svetovnem merilu. Pri tem je vidno vlogo pobudnika in koordinatorja odigral slovenski COKS (Center Odprte Kode Slovenije).

Kot rezultat prvega mednarodnega Vrha FLOSS Kompetenčnih centrov, ki ga organizira Qualipso (http://www.qualipso.org/), ki je med drugim član Svetovnega odprtega foruma, je kar 11 vodilnih FLOSS podpornih organizacij po vsem svetu združilo moči in ustanovilo prvo mednarodno mrežo FLOSS Kompetenčnih centrov.

OKPO (Odprto Kodna Programska Oprema) trenutno radikalno spreminja IT inovacije in strategije ter postaja temeljni vir inovacij na področju informacijske družbe, programske opreme in digitalne poštenosti. Že nekaj let nekatere vizionarske skupnosti v industriji in javnem sektorju razvijajo namenske strukture, ki bodo podprle ta ukrep, širile znanje ter pomagale podjetjem in vladam, da sprejmejo OKPO zaradi povečanja svoje konkurenčnosti, inovativnosti in gospodarske rasti. Medtem ko vse te organizacije prihajajo iz različnih okolij (inovatorji, akademiki, e-gov, proizvodnja, izobraževanje, ali poslovni modeli javnega ali zasebnega financiranja), imajo vsi skupen cilj: podpora sprejetju in razširjanju OKPO.

Eden pomembnejših dogodkov na področju promocije in sprejetja OKPO, je prav pobuda 11 vodilnih FLOSS Kompetenčnih centrov ter ustanovitev svetovne mreže FLOSS Kompetenčnih centrov. Mreža bo sodelovala pri podpori OKPO ter omogočala delitev izkušenj, opredelitev najboljših praks, ter krepitev sinergij.

Svetovna mreža FLOSS Kompetenčnih centrov ponuja:

  • Manifest FLOSSovih Kompetenčnih centrov o načinu dela, poslanstvu in etičnih pravilih, ki so ga napisali in podpisali vsi člani mreže. Manifest je na voljo na www.flosscc.org.
  • Izmenjave in sinergije med udeleženci, ter dodatno letni FLOSS-ov kompetenčni Vrh na Svetovnem Odprtem forumu, vodilnem svetovnem Vrhu, ki združuje deležnike in odločevalce iz vsega sveta, z namenom razpravljanja o tehnološkem, finančnem in socialnem vplivu odprtih tehnologij.
  • Spletno stran www.flosscc.org, kjer se bodo izmenjavale izkušnje o tem, kako izvajati oz. voditi uspešen FLOSS Kompetenčni center.

Vsak Kompetenčni center bo deloval lokalno znotraj svojega geografskega območja, ter deloval kot stična točka in skladišče znanja na svojem območju. Kompetenčni centri bodo sodelovali tudi v svetovni skupnosti in izmenjavali izkušnje, metode in rešitve za povečanje in širjenje znanja o FLOSS-u. Delovali bodo kot katalizatorji, spodbujali bodo zaupanje v FLOSS in njegovo verodostojnost, ne le v industriji programske opreme, ampak tudi v družbi kot celoti.

Aktivnosti mreže FLOSS Kompetenčnih centrov bodo:

  • stičišče FLOSS-ovih uporabnikov, razvijalcev, študentov, učiteljev, raziskovalcev in drugih ljubiteljev, tako na individualni kot na institucionalni ravni;
  • spremljanje in sledenje FLOSS tehnologiji, tržiščem in trendom;
  • omogočanje in širjenje zaupanje v FLOSS metode, orodja in rešitve;
  • delovanje kot nevtralni udeleženec znotraj FLOSS projektov, trendov in študij;
  • razvijanje, ohranjanje in objavljanje svojega delo pod prosto / odprto licenco
  • raziskovanje novih inovacij in možnosti sodelovanja z uporabo FLOSS-a.

Michael Tiemann, predsednik OSI – Open Source Initiative (http://www.opensource.org/) in Open Source strateg družbe Red Hat, potrjuje, da: "Ta edinstvena pobuda bo še naprej trajnostno povečevala FLOSS pobude na svetovni ravni. Skupaj bodo tako Kompetenčni centri ustvarili mrežo, ki bo omogočala izmenjavo izkušenj o FLOSS-ovih pridobitvah iz različnih perspektiv, različnih kultur in različnih vizij. In vsi končni rezultati bodo prosto in odprto na voljo celotni FLOSS skupnosti, in to vam bodo omogočili ljudje, ki govorijo isti jezik in delijo z vami enake težave. To predstavlja znaten korak v smeri resničnega svetovnega gospodarstva znanja. "

Z delitvijo skupne etike in kulture sodelovanja, bodo Kompetenčni centri podpirali in spodbujali sinergije med izobraževalnimi ustanovami, industrijo, vlado, in skupnostmi, pomagali pri razširjanju in uporabi znanja o odprtih standardih in tehnologijah ter spodbujali razvoj informacijskih tehnologij na način, ki bo koristil celotni človeški družbi. Poleg tega je cilj Kompetenčnega centra ostati korak pred FLOSS tržiščem in trendi, ter zagotavljati stično točko med industrijskimi in akademskimi člani ter člani skupnosti FLOSS gibanja, in posledično spodbujati učinkovite uporabe FLOSS tehnologij.

Prof. Fabio Kon iz oddelka računalniške znanosti na Univerzi v Sao Paulo in vodja "Centro de em competência Software Livre Qualipso", pojasnjuje, da "Kompetenčni Centri povdarjajo napor, ki ga izvajajo skupnosti FLOSS, sprejemajo in ga prenašajo v smeri inovativne akademske raziskave in industrijske kakovosti razvoja na način, ki je skladen s kulturo in etiko skupnosti. Združitev naših moči v nacionalnih in mednarodnih omrežjih, bo okrepil naše delovanje tako lokalno kot globalno."

Seznam ustanovnih članov FLOSSCC.ORG:

COKS – Open Source Competence Centre – Slovenija
Fokus Qualipso Competence Centre – Nemčija
International Medical Informatics Association Open Source Working Group IMIA OS WG
IPA Open Software Center – Japonska
Morfeo Qualipso Competence Centre – Španija
National Resource Centre for Free / Open Source Software (NRCFOSS) – Indija
USP Qualipso FLOSS kompetenčni center – Brazilija
Več informacij in seznam organizacij, članic mednarodne mreže FLOSS Kompetenčnih centrov se nahaja tu.

, , , ,

No Comments

Francoska vojska prispevala kodo za Mozillin Thunderbird

Nova verzija priljubljenega odprto kodnega poštnega odjemalca Thunderbird vsebuje tudi del kode napisane v okviru Francoskega ministrstva za obrambo.
Obrambno ministrstvo je poklonilo odprto kodni skupnosti nekatere izboljšave varnosti, kot so označevanje e-sporočil kot pomembna, potrdilo o prejemu, povečanje možnosti podpisovanja e-pošte in varnosti in enkripcije.

Thunderbird se uporablja kar na 80.000 namizjih v lasti ministrstva za obrambo.
Francija je prenovila svoje informacijske sisteme in uporablja veliko sodobnih odprto kodnih tehnologij. Najprej se je začelo pri prehodu policije na odprto kodne tehnologije, nato Ministrstvo za obrambo, nekatere aplikacije, kot je tudi Thunderbird, pa e uporabljajo še na Ministrstvu za finance in Ministrstvu za kulturo.
Nova verzija Thunderbirda je brezplačno na voljo tu (prenesi) Žal zaenkrat samo v angleščini, vendar se pričakuje tudi slovenski prevod.
V Sloveniji imamo tudi skupnost Mozilla, več informacij najdete na www.mozilla.si
Kjer lahko tudi sami pomagate pri prevodih.

vir: Osor, mozilla.si

, ,

No Comments

Švedska policija bo z odprto kodo prihranila 20 milijonov evrov

S Švedske poročajo, da bodo v naslednjih 5h letih z prehodom na odprto kodno strežniško infrastrukturo prihranili kar 20 milijonov evrov. Poleg prihranka denarja pa je po njihovem mnenju pomembno tudi to, da se s tem izognejo odvisnosti od ponudnikov programja in s tem večjo neodvisnost.
Cena odprto kodnih strežniških rešitev v njihovem primeru znaša le 1/5 stroškov primerljivega komercialnega programja, ter le 1/7 stroškov pri uporabi odprto kodnih baz podatkov.
Spomnimo se tudi na francosko policijo, ki je s prehodom na odprto kodo znižala stroške za 70%. Podobno pa razmišljajo tudi na Nizozemskem, kjer je njihova policija še v fazi testiranja odprto kodnih rešitev.
vir: OSOR

, ,

No Comments

OPERA 10.10 – brskalnik in WEB strežnik za vsako namizje

Opera je brskalnik, ki ima relativno majhen tržni delež, vendar pa ga številni uporabniki ne bi menjali za noben drugi brskalnik zaradi neskončnih možnosti nastavitev in prilagoditev željam uporabnikov.

Med tem ko vsi brskalniki navajajo da so hitrejši in varnejši od konkurence, kljub temu da testi ne pokažejo vedno takih rezultatov, se skozi uporabo kaže, da ni večjih razlik med njimi. Odkar je Microsoft kupil iskalnik Bing se je tehnološko celo internet Explorer 8 približal Firefoxu in Chromu, vse z namenom da bi uporabnike prepričali da namesto Googla uporabljajo Bing. Tak pristop je tudi obrodil svoje sadove saj Bing dosega že 10% tržni delež v ZDA.

Po nekaj mesecih stagnacije razvoja brskalnikov pa je ravno Opera tista, ki je naredila pomemben korak v prihodnost in prinesla svež veter. V brskalnik so vgradili strežnik, ki omogoča da lahko svoje datoteke delimo s prijatelji. Vsak od nas se je verjetno že srečal s problemom, kako poslati datoteko večjo od 20 MB preko spleta. Ponudniki e-pošte imajo še vedno omejitve glede velikosti datotek. Uporabniki Opere tega problema več nimajo.
Opera predstavlja Opera Unite. Z nekaj kliki odpremo svoj Opera Unite račun in s prijatelji delimo datoteke in od njih dostopamo od vsepovsod. Datotekam lahko po potrebi dodelimo tudi geslo.
opera

Za nekatere moteče dejstvo pa je, da Opera v svojem paketu ne ponuja Slovenščine. Vendar ker gre za odprto kodo lahko brskalnik prevede v Slovenščino kdorkoli želi in vključi slovenski jezik v prihodnje različice.

Novo Opero lahko dobite na tem naslovu:
http://www.opera.com/browser/download/

, ,

1 Comment

Google lansiral nov programski jezik

Google nas znova in znova preseneča z novimi tehnološkimi rešitvami. Tokrat nas je prijetno presenetil z novim programskim jezikom. Nov programski jezik "Go" zna skompajlati 120.000 vrstic v manj kot 10 sekundah na povsem povprečnem računalniku. Go nam poleg hitrosti obljublja tudi varnost in varčnost pomnilnika, izdan pa je pod odprto kodno licenco.
Preberi več

, , ,

No Comments

OpenOffice.org se širi po Belgiji

belgija

V Belgiji se številne agencije v okviru javne uprave odločajo za prehod na OpenOffice.org

Uprava mesta Schoten je letos poleti prešla na odprto kodni pisarniški paket. Mesto je ustanovilo svojo skupnost IT strokovnjakov iz podjetij, nevladnih organizacij in javnega sektorja, ki skrbi za promocijo odprte kode in odprtih standardov. Objavili pa so več kot 50 videov, kako uporabljati OpenOffice.org paket.

Luka v Antwerpu je začela s prehodom 1300 namizij na OpenOffice.org. Odprti format ODF pa bodo uporabljali tako za interno komunikacijo, kot tudi za komunikacijo z zunanjimi partnerji. Ludo Nauws, vodja ITja je komentiral:"Trenutno je odličen čas za migracijo na OpenOffice.org. Alternativa temu bi bila prehod na Visto in instalacija Microsoft Office 2007 paketa. Tak prehod bi zahteval vsaj dva dni izobraževanj za vsakega zaposlenega, da bi se vsaj malo znašel v novem pisarniškem paketu. OpenOffice.org pa je zelo podoben pisarniškem paketu, ki ga uporabljamo sedaj, Microsoft Office 2003"

Tudi javna Agencija za odpadke (OVAM) se pripravlja na prehod 100 namizij na OpenOffice.org.

Provinca Limburg ravno tako prehaja na OpenOffice.org, soočali so se s problemov prenosa številnih makrojev iz Microsoftovega pisarniškega paketa na OpenOffice.org. Našli so zunanjega izvajalca, ki jim pomaga pri prenosu.

, , ,

1 Comment

Vtisi iz Poslovne Linux konference

Linux-konferenca1
Včeraj se je v Portorožu končala Linux konferenca, ki kljub svojem imenu to ni bila. Bila je mnogo več kot le Linux konferenca. Obsegala je številne tematike, ki se niso omejevale na Linux operacijski sistem, temveč so zaobjele vse ključne tematike in dogajanja na področju informatike, informacijskih standardov in odprte kode.

V COKSu smo bili posebej pozorni nad dogajanjem v javni upravi, nad projekti ki potekajo, izzivi ki državno upravo še čakajo in novostmi ki prihajajo iz evropske skupnosti. Današnji prispevek namenjamo temu.

Najbolj pozitivno nas je presenetilo predavanje gospoda Pavla Reberca, ki je predstavil kako z razmeroma omejenimi resursi in majhno kadrovsko zasedbo v Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS zelo uspešno upravljajo področje ITja. Z avtomatizacijo so bistveno pohitrili številne sodne postopke in tako omogočili zmanjševanje sodnih zaostankov, ter število napak. Pri tem so omogočili notranji nadzor nad uspešnostjo zaposlenih, nadzor nad delom dobaviteljev programske opreme in se povsem ognili vsem stroškom ki običajno nastajajo zaradi lock-ina (odvisnosti od posameznega dobavitelja). Lock-inu se izogibajo z izključno uporabo odprtih standardov in vedno obvezno predajo vse izvorne kode za naročene "custum" rešitve, ta zahteva je podana v vseh razpisih. Pri tem pa so vzpostavili sistemsko kontrolo z in-house razvojnim okoljem in lastnim SVN strežnikom. Po načelu "divide et impera" skrbijo, da je vsak zunanji izvajalec zadolžen le za del celotne rešitve, ali kot pravi g. Reberc, "Boljše je, da mi vladamo dobaviteljem, kot da oni nam", pri tem pa se zaveda, da je potrebno z dobavitelji gojiti spoštljiv in partnerski odnos.

Napredek se kaže tudi na Ministrstvu za Javno Upravo, kjer si prizadevajo, da bi storitve e-uprave bile dostopne vsem, ne glede na to kateri brskalnik uporabljajo. Brskalnike, ki se držijo odprtih standardov bodo skušali podpreti v začetku leta 2010. Zavedajo se, da morajo biti njihove storitve dosegljive vsem državljanom in nikakor ne vezane na en sam komercialni produkt. Preučili bodo pa tudi dostopnost do teh storitev preko mobilnih naprav, za kar se že dogovarjajo z Mobitelom. Na področju interoperabilnosti želijo izboljšati trenutno situacijo tako, da bodo javno objavili specifikacije XML shem, ki jih uporabljajo v javni upravi, s tem omogočili večjo konkurenco med ponudniki programja za javno upravo.
V Uradu Vlade RS za komuniciranje si prizadevajo za večjo komunikacijo z državljani. V ta namen bo še letos predstavljena nov portal predlagam.vladi.si, kjer bodo lahko državljani podajali svoje predloge in hkrati glasovali za predloge drugih državljanov. Z uporabo odprto kodnih tehnologij bo projekt stal morda 10% sredstev, ki bi jih stal razvoj nove rešitve. Blaž Palir je predstavil način mednarodnega sodelovanja v EU pri razvoju odprto kodnih rešitev, kjer si v okviru odprto kodnih licenc več partnerjev deli stroške razvoja in od katerih imajo korist vsi, razvoj in stroški pa se ne podvajajo.

Matija Šuklje je predstavil pravniški pogled na odprte standarde in posebno pozornost posvetil dokumentu EIF verzije 2, ki bo od vseh držav v okviru EU zahteval prilagoditev nacionalne strategije vlaganj v IT. Verzija 2 se od prve verzije razlikuje predvsem v tem, da bodo nekatera priporočila iz verzije 1 sedaj postala obvezujoča, hkrati pa predstavlja poglobljen pogled v odprte standarde in pomen odprto kodnih tehnologij v javni upravi.
Dokument si lahko preberete tu, posebno pozornost odprtim standardom je zapisana v poglavjih 8 in 9.

, , , , ,

No Comments

Ruske šole na Linux?

Kot poroča www.heise.de, se bo moralo v prihodnjih mesecih uporabe Linuxa in prostega programja naučiti okrog 60.000 ruskih učiteljev. Že sedaj so vsem šolam razdelili CDje z Linuxom, da bi pospešili njegovo uporabo tudi na območjih, kjer ni na voljo hitrih povezav. Ministrstvo za šolstvo načrtuje, da bodo izobraževanja končana že konec leta in da bodo že leta 2010 vse šole uporabljale Linux.

,

No Comments

Tobak – odprto kodni pionir med rastlinami

COKS ne podpira kajenja, če ravno gre za odprto kodno sorto tobaka. Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom

COKS ne podpira kajenja, če ravno gre za odprto kodno sorto tobaka. Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom

Današnji prispevek prihaja iz sveta biotehnologije.
Znanstveniki so razvili alternativno metodo vstavljanja koščkov DNA zapisa v celice z uporabo transbakterije in jo izdali pod odprto kodno biološko licenco, po vzoru odprto kodnih licenc v informatiki.

Trenutno veljavna patentna zakonodaja omogoča podjetjem, da zaščitijo inovacije. S patentom je že zaščitena tudi najbolj poznana metoda za spreminjanje genskega zapisa v rastlinah z agrobakterijo.
Licenca seveda ni poceni in legalna uporaba tega postopka je tako rezervirana za premožnejše akterje na trgu. Vendar sedaj obstaja alternativa, po vzoru odprte kode v informatiki, je tudi biotehnologija dobila svojo odprto kodno licenco, ta sliši na ime Bios (Biological Open Source). Primer uporabe te licence je proces alternativnega spreminjanja DNA z uporabo transbakterije. Znanstveniki, jo lahko uporabljajo prosto, brez komercialnih omejitev, hkrati pa na inovacije, ki izhajajo iz te metode ne morejo aplicirati večjih restrikcij.

Metodo vnosa DNA zapisa s transbakterijo so razvili na tobaku, kjer jim je uspelo prenesli DNA zapis. Metoda pa se že uspešno uporablja tudi na rižu.

Več informacij: Cambia
BiOS licenca

, , ,

No Comments

Kaj narediti s starim računalnikom?

Prodaja računalnikov je ponovno porasla, kar je morda znak stabilizacije krize v kateri se je znašel zahodni svet. Predvsem se je povečala prodaja netbookov, veliko ljudi se odloča tudi za nakup klasičnih prenosnikov.
Ob nakupu novega mlinčka, pa se pogosto zgodi, da se nam stari mlinček začne prašiti v kotu in čaka, da ga usoda odnese na drugi svet. Morda ostareli mlinček res ni več kos zahtevam Windows Viste ali Windows 7, vendar z malo volje in enim prostim popoldnevom, mu lahko z Linuxom vdihnemo novo življenje.

Po tem, ko posesamo ves prah, ki se je nabral na njem, imamo na razpolago mnogo možnosti, kaj z njim. Naj naštejemo samo nekatere:

1. Domači file server, ta je seveda lahko odprt tudi navzven in nam omogoča varen dostop preko gesla do naših podatkov preko spleta. Če je njegov notranji disk premajhen, se lahko odločimo za novega, morda kar zunanjega preko USB vhoda.
Enostavno navodila najdemu tu:

2. Domači mediacenter
Vsi se zavedamo da so CDji že prazgodovina, ki so jo že zdavnaj povozili MP3ji. Zakaj ne bi povezali našega starega mlinčka na naš hišni stereo sistem? Če je ostareli mlinček že glasen bo morda potrebno zamenjati kak ventilator ali napajalnik. Vendar gre tu za bolj simbolične zneske, ki ne bodo pretirano oškodovali naše denarnice. Velikokrat pomaga že dobro čiščenje s sesalnikom za prah.
Povežemo ga lahko tudi na naš TV in preko njega gledamo filme, DVDje, slike iz potovanja, ali poslušamo internet radio in internet TV.

3. Firewall
Še tako star mlinček nam lahko nudi dodatno zašito našega domačega omrežja. Firewall, ki deluje na Linuxu lahko dobro konkurira še tako dragim napravam.

4. P2P omrežja
Center odprte kode ne promovira kršenja avtorskih pravic. V isti sapi pa moramo povedati tudi to, da P2P omrežja ne služijo le nelegalni izmenjavi avtorsko zaščitenih vsebin. Preko P2P lahko najdemo ogromno prostih vsebin, izdanih pod prostimi licencami, kot so na primer creative commons. Mnogim novodobnim avtorjem P2P predstavlja spletni kanal za samopromocijo in je po učinku na drugem mestu, takoj za socialnimi omrežji, kot so Myspace, Facebook, Twitter. P2P je performančno kar zahteven, na Windowsih pa ima lahko tudi določene varnostne posledice. Tem pomanjkljivostim pa se lahko odlično ognemo na Linuxu.

To je samo nekaj idej, katerim lahko dodate svoje. Presenetilo vas bo, ko se boste lotili instalacije Linuxa, bo vse skupaj zelo enostavno. Linux je namreč v zadnjih letih dosegel pomembni napredek glede uporabniške izkušnje. Obstajajo številne brezplačne distribucije Linuxa, V zadnjem času je največ dobil na popularnosti Ubuntu Linux, vendar tudi druge distribucije niso nič slabše. Če je vaš stari mlinček zares v letih, potem vam predlagamo na primer Lubuntu, ali kaj podobnega.

Za vse dodatne informacije pa smo na voljo na info@coks.si

No Comments