Če sklepamo po izredno visoki uporabi brskalnika Firefox (Slovenci smo med prvimi tremi državami, kjer je delež uporabe zrasel čez 50% (poleg Slovenije še Indonezija in Makedonija)), odprto kodni programi slovenskim uporabnikom nikakor niso tuji.

Kako pa kaže našemu gospodarstvu in državi pri sprejemanju odprte kode? RedHat je objavil statistiko 75h držav, kjer se je Slovenija znašla na 24. mestu, ta statistika kaže da naši javni upravi ne gre odprta koda tako dobro od rok, medtem ko gospodarstvo bolj pridno izkorišča prednosti odprte kode.

Odprta koda se uporablja v večini večjih podjetij v Sloveniji, kot so na primer Mercator, Merkur, bančni sektor. Uporablja se predvsem na ključnih področjih, kot so varnost, vzdrževanje sistemov, datotečnih strežnikih,… Slovenija zaseda ponosno 6. mesto v uporabljenosti odprte kode v gospodarstvu. Čestitke!

Javna uprava dosega povprečje držav – 34. mesto, kar sicer ni tako slabo, vendar tu je potreba poudariti, da je bilo v Sloveniji izpeljanih nekaj posameznih (vendar zelo pomembni) solo projektov, ki statistiko tako popravijo. Se pa marsikdaj čuti pomanjkanje politične volje, da bi naša uprava resnično optimizirala svoje sisteme z vključevanjem odprte kode.

Kot v ostalih državah EU imamo tudi v Sloveniji kompetenčni center za odprto kodo (COKS), ki je bil v okviru OSOR in Evropske komisije podan kot vzorčni primer cetra, po katerem naj bi se ostale države zgledovale, saj poleg svetovalne dejavnosti ponuja tako strokovno tehnično kot končno uporabniško pomoč za odprto kodne programe.

In vendar se mnogi iz javne uprave mnogokrat pozabijo obrnit po nasvete k nam, priprava razpisov za IT investicije je mnogokrat v nasprotju s smernicami, ki jih je pripravila EU, še vedno se naročajo rešitve, ki delujejo le na strežniški infrastrukturi določenih komercialnih ponudnikov, s tem se povečuje lock-in in dolgoročno povzroča višje stroške prehoda na odprto kodno infrastrukturo. Še zmeraj se oblikujejo javni razpisi, ki povprašujejo po določenem produktu, ne pa po funkciji, ki naj bi jo rešitev opravljala. S tem ko se favorizira določenega proizvajalca programja, prihaja do nasprotje zasebnih interesov in pooblastil (8. člen Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev), to pa lahko povzroča osebno odgovornost pripravljalcev razpisa. Hkrati pa lahko taka napačna praksa, vrtoglavo podaljša čas realizacije in poviša stroške razpisov, če se kdorkoli pritoži. Tudi portal e-uprave, ki je dolgo veljal kot paradni konj informatizacije naše javne uprave, zaradi površnosti pri izvedbi omejuje uporabo kar polovici slovenskih uporabnikov interneta (uporabniki Firefoxa). 5. člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, vsak od njih mora imeti pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene. Tudi storitve javne uprave morajo biti v principu enako dostopne vsem. Kljub številnim opozorilom in številnim obljubam ta zadeva še ni rešena.

Ocena Centra odprte kode Slovenije glede javne uprave je, da je potrebno še mnogo postoriti pri realizaciji smernic evropske komisije glede vlaganj v IT, hkrati pa lahko pohvali posamezne predstavnike javne uprave, ki so uspeli davkoplačevalcem prihraniti marsikateri evro z inovativnimi implementacijami odprto kodnih rešitev v njihov sistem.

Uporaba OK v Evropi