Posts Tagged US

Odprto kodne e-health iniciative v ZDA – zgled tudi za EU sistem javnega zdravstva.

"Evropske organizacije za zdravstveno varstvo bi se morale zgledovati in preučiti primere v ZDA pri uporabi Health Information Systems and Technology Architecture (Vista)", pravi Thomas Karopka, vodja oddelka za e-zdravje IT Science Center v nemškem mestu Putbus.

Karopka, predsednik Evropske federacije za medicinsko informatiko, delovne skupine za  Libre / Open Source Free Software je eden od organizatorjev delavnice o prosti in odprtokodni programski opremi v zdravstvu (FLOAT-HC), ki bo potekala v Luksemburgu aprila 2010. Želi vzpodbuditi zanimanje in zavedanje kolegov o odprtih sistemih v zdravstvenem varstvu, vključno z Vista.

Vista je zbirka zdravstvenih aplikacij, ki jo razvija U. S. Department of veterans affairs. Programska oprema je bila dana v "public domain" v začetku osemdesetih let.

"Vista se danes uporablja v vseh Veteran Affairs bolnišnicah in klinikah, na Ministrstvu za obrambo in mnogih drugih," pravi Karopka. "Obstajajo komercialne različice in tudi proste, odprte različice. To je verjetno edini pravi primer interoperabilnega IT sistema zdravstvenega varstva, ki deluje v vseh sektorjih v bolnišnici. In je odprto koden! Vista je odličen zdravstveni informacijski sistem, katerega lastništvo stane le majhen delček stroškov lastništva komercialnih izdelkov."

Več …

,

No Comments

ZDA: Pošta seli 1300 strežnikov na Linux

USPS

USPS

U.S. Postal Service (USPS) seli svoj sistem za sledenje paketov iz komercialnega operacijskega sistema na odprto kodni Linux. S tem bodo povečali število transakcij, ki so jih sposobni obdelati in hkrati znižali stroške.
USPS v povprečju sledi kar 40 milijonov pošiljkam dnevno.

,

No Comments

Ko zaživi svoboda

Finančna kriza je močno prizadela tudi podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo. Na področju programske opreme marsikatero podjetje sooča s finančnimi težavami in so prisiljeni odpuščati svoje zaposlene. Istočasno pa nekatera podjetja ki se ukvarjajo z odprto kodo beležijo dvomestne številke rasti. Red Hatu na primer se je prodaja povečala za 18% na letni stopnji. "Proračuni so tesni, po našem mnenju je to dobro za odprto kodo." Pravi Jim Whitehurst, vodja Red Hata. Odprto kodo so uporabniki sprejeli v takšni meri, da se k njej usmerjajo tudi tradicionalni ponudniki programja. Mnoga podjetja ponujajo komercialne dodatke za odprto kodne projekte in vedno težja je delitev podjetij na komercialna in odprto kodna. dober primer tega je na primer Alfresco.

cwb508
Cena je najpogostejši razlog za širitev odprtega programja med poslovne uporabnike. Uspeh odprte kode ni več le v Linuxu in Apache strežniku. Podjetja, ki se ukvarjajo z bazami podatkov (za primer Ingres), poslovno inteligenco (jasperSoft), CRM sistemi (na primer Sugar CRM), dokumentnimi sistemi (Alfresco) uspešno osvajajo tržne deleže in uspešno zadovoljujejo potrebe poslovnih uporabnikov.

Ko podjetja razmišljajo o uporabi odprte kode, tehtajo predvsem ceno komercialnih licenčnin na eni strani in stroške, ki nastanejo ob prehodu v obliki dodatnih človeških virov in znanja potrebnega za implementacijo odprto kodnih rešitev, na drugi strani.

Vendar cena ni edini razlog za popularnost odprte kode. Veliko število podjetij ne pozna glavnih prednosti pred komercialnimi rešitvami. Odprta koda ponuja fleksibilnost, ki je komercialno programje ne, saj licence vsebujejo omejitve glede načina uporabe (poseganje v kodo, pouporaba, …). Podjetja spoznavajo da odprta koda ni manj varna, kot nas v to prepričuje marketing komercialnega programja, temveč nasprotno. Včasih je obstajal strah da se bo podjetje znašlo pod tožbami zaradi uporabe odprte kode. Vendar vsi pomembni odprto kodni projekti nudijo pravno varstvo podjetij z licencami pod katerimi so izdani (GPL,…).

Velika odprto kodna podjetja so postala dosti bolj pragmatična. Red Hat in Novell na primer služita denar tako da Linux dajeta brezplačno v uporabo, vendar zračunavata podporo tistim, ki jo potrebujejo. Stranke plačajo podporo in so tako upravičene do zaščite odgovornosti in tehnične pomoči v kolikor gre kaj narobe pri implementaciji.
Zadnja leta pa se je uveljavil nov model, ki omogoča plačljive dodatke (ekstenzije) za odprto kodne programe.
Nekatera podjetja so ugotovila da lahko jedro programa dajo na uporabo brezplačno, uporabijo odprto kodni model poslovanja, ter koristijo in tržijo inovativnost odprto kodne skupnosti. Tradicionalna komercialna podjetja pa v zadnjem času vse bolj navezujejo lastne komercialne rešitve na odprto kodno programje. Celo Microsoft previdno sprejema tisto, kar so nekdaj managerji označevali za "rakavost" računalniškega sveta.

Povzeto po Economist

, ,

No Comments

Zanesljivost strežnikov

Pri odločitvah glede izbire strežniškega operacijskega sistema je potrebno upoštevati mnogo faktorjev. Upoštevati je potreba namen za kaj se uporablja, ceno, znanje in tudi zanesljivost.

Tokrat smo se lotili zanesljivosti strežnikov.
V najobsežnejši raziskavi (Yankee group), ki je merila dejanski čas delovanja in je vključevala 700 sistemov v kar 27h državah so prišli do zanimivih ugotovitev.

Zbrali so podatke za leto 2006 in 2007 in izračunali koliko povprečno so bili strežniki dosegljivi v tem času glede na strežniško rešitev, ki jo uporabljajo.

Podatki ki jih navajamo so veljali za leto 2007:

Med tem ko najdemo Microsoftov Server 2003 na neslavnem zadnjem mestu lestvice z kar 9 ur povprečnega nedelovanja na leto, so rezultati ostalih strežniških rešitev dosti bolj tesni in se gibljejo okrog 1 ure.
pa jih naštejmo nekaj:
Red Hat Enterprise Linux (RHEL) 1,75 ur na server, kustumizirane instalacije Redhata so se odrezale bolje v povprečju 52 minut nedelovanja.
Ubuntu, ki je sicer bolj znan kot desktop rešitev, se lahko pohvali z 1,1 uro nedelovanja
Novell's Suse Linux malenkost čez 1 uro nedelovanja na leto
Glavni junak pa je IBM's AIX, s samo 36 minutami nedelovanja na leto.

Kot zanimivost pa naj še omenimo da Windos strežniki neslavno vodijo tudi po času ki ga zahteva vzdrževanje, dodajanje patchov, torej človeške vire:

Potrošen čas

Potrošen čas


Več o raziskavi

Naj zaključimo z mislijo da se bolj splača vlagati v izobraževanje informacijskega osebja, kot pa v nakup dragih licenc.

, ,

No Comments

Belgija naredila nov korak k odprtosti

Uprava mesta Anderlecht je aprila izvedla prehod na odprto kodni pisarniški paket OpenOffice, ki se uporablja na vseh 600 namizjih.
Mestni svet je v svoji izjavi za javnost povedal "Prehod na prosto programje občutno zniža stroške pri nakupu licenc. Še posebno pomembno pa je, da prinaša večjo neodvisnost od dobaviteljev, ter omogoča uporabo odprtih standardov pri izmenjavi informacij."
Kljub temu da OpenOffice podpira shranjevanje in branje dokumentov v formatu .doc so se odločili da bodo uporabljali ODF in PDF formate, in ne zaprtega DOC formata, razen v primerih ko bodo izražene želje po dokumentih v tem zapisu.

Belgijska medijska hiša Datanews poroča da je letni prihranek mesta Anderlecht 250.000 EUR.

Na OpenOffice prehajajo tudi mesti Charleroi in Vorst. Charleroi je na OpenOffice prestavil že polovico od svojih 1600 namizij. CIRB, regijski kompetenčni center za odprto kodo pomaga mestni upravi pri prenosu makrojev iz Microsoft offica na Open Office pisarniški paket.

Vir: OSOR

,

No Comments

Kaj se zgodi ko sodišče prisili v razkritje izvorne kode? Kaos ker nekdo ni želel plačati kazni za vožnjo pod vplivom alkohola.

Programsko opremo delimo na komercialno in odprto kodno. Iz pravnega vidika gre predvsem za razliko v licencah pod katerimi jo lahko uporabljamo, odprto kodne licence govorijo o svoboščinah ki nam jih zagotavljajo, komercialne pa o omejitvah pod katerimi jih uporabljamo. Pomembna značilnost odprto kodnih programov je tudi ta, da je izvorna koda javno dostopna, vsak jo lahko preuči, spremeni, uporabi in tudi distribuira. Zaradi javne dostopnosti je razvoj tega programja vedno pod drobnogledom spletnih zanesnjakov, ki razvijajo programje naprej, vsak košček kode široko uporabljenega OK programja je tako mnogokrat strokovno preverjen in popravljen, medtem ko je razvoj komercialnega programja skrit pred očmi sveta znotraj softwerskih hiš, Zanesljivost in varnost za uporabnika tako nista preverljivi.
Odprto kodni razvijalci zaradi preverljivosti mnogo bolj pazijo in upoštevajo splošno veljavne standarde. Pri komercialni programski opremi pa ni nujno tako, saj se razen razvojnega teama v kodo ne poglablja nihče.

In kaj ima to veze z zgornjim naslovom?
Zanimiva zgodba prihaja iz New Jersija, kjer so trenutno pod vprašanjem naprave za merjenje alkohola v izdihanem zraku. Zaključuje se je namreč sodni primer država proti Jane H.Chun, kjer je obramba pripeljala primer vse do vrhovnega sodišča in zahtevala da se preveri izvorna koda Alkotesterja Draeger 7110 nemškega proizvajalca. Drager se je razkritju kode sicer upiral, saj ga je ščitila komercialna licenca, vendar ga je sodišče z odločbo prisililo da mora kljub temu omogočiti preučitev izvorne kode alkotesterja.

Sama kakovost uporabljene programske koda se je izkazala kot katastrofalna. Podjetje Drager je napravo testiralo podjetje v lasti njihove softwerske hiše SysTest. Neodvisni test pa je naredilo podjetje Base One Technologies. Slednje je našlo kar 19400 potencialnih napak v kodi in svetovalo v svojem poročilu naj se omenjeni model nemudoma umakne iz uporabe.
Nekaj ugotovitev:
Program za alkotest ne ustreza razvojnim standardih ki jih ima vlada Zda in vojska, ne ustreza niti FAA standardom, ravno tako ne tudi komercialnim standardom za javno varnost. Napačno računa povprečja merjenj. Bolj natančen je le pri malih količinah alkohola, ne deluje razpoznavanje napak, ta del kode je bil izklopljen, softwer sicer vklaplja posamezne module testerja vendar ne zna preveriti ali ti resnično delujejo, pri merjenjih preveč upošteva ekstremne vrednosti, vsebnost alkohola računa na podlagi razmerja pred in med merjenjem in avtomatsko predvideva da je začetna vrednost enaka 0….
Kodo so testirali tudi z odprto kodnim orodjem za preverjanje kode imenovanim Lint, ta je pokazal, da so napake v kar 3/5 vrstic kode.

Sodišče bo najverjetneje proglasilo alkotester kot nezanesljiv in na trhla tla postavilo vse postopke proti alkoholiziranim voznikom. Odvetniki si zagotovo že manejo roke.
Celotna zbirka dokumentov je objavljena tu, Lahko pa si preberete krajši povzetek

pozor

No Comments

Ubuntu One

Canonical, podjetje ki distribuira najpopularnejšo namizno Linux distribucijo Ubuntu razvija novo spletno storitev Ubuntu One.
Trenutno je storitev še v beta fazi, zaživela pa naj bi nekje v oktobru, ko bo izdana tudi nova različica Ubuntu Linuxa 9.10, z imenom Karmic Koala. Glavna funkcionalnost, ki jo ponujajo že sedaj v beta različici je sinhronizacija med različnimi računalniki. Uporabnik označi katere mape želi da se sinhronizirajo, ko se spremeni datoteka znotraj lokalne mape, to sistem zazna in jo posodobi tudi na spletnem prostoru, ki ga ponujajo v okviru Ubuntu One, nato pa spletna storitev poskrbi za avtomatsko updatanje tudi na drugih računalnikih tega uporabnika. Datoteke je mogoče posodabljati tudi med različnimi uporabniki po vzoru delovnih skupin.
Trenutno je storitev šele v beta različici, je pa pričakovati še številne dopolnitve. Uporabnik lahko brezplačno dobi 2 gigabyta prostora, v kolikor je to premalo, Canonical ponuja tudi možnost plačljivega paketa z 10 gigabytov prostora.
Za preiskus Ubuntu one se lahko prijavite tu

,

1 Comment

Linux v oblakih

Zaradi množične uporabe interneta, hitrega razvoja in vse hitrejših spletnih povezav, se aplikacije selilo iz namizij v splet. Vse več aplikacij deluje kar preko brskalnika na oddaljenih strežnikih. Konkurenca ponudnikov programja kot storitev je vse večja, brskalniki so vse hitrejši in nam tako omogočajo hitro delo brez potrebe po nalaganju posebnih aplikacij na namizje. S tem se tudi zmanjšuje potreba po nakupovanju dragih programskih paketov, zmanjšuje se tudi potreba po zmogljivosti strojne opreme.
Malce smo pogledali med oblake, preverili ponudbo, hkrati pa nas je naša geekovska radovednost pripeljala do zanimive ugotovitve. Nad oblakih se razprostira zelo odprto nebo.
Večinoma vsi ponudniki programja v oblakih uporabljajo predvsem odprto kodne tehnologije, le Microsoft uporablja komercialno programje na svojih strežnikih. Odprtih oblakov je že kar 21, med njimi Amazon, Google Apps, IBM's Blue Cloud, VMware's vCloud in Dell's Cloud Computing Solutions. Hkrati iz Red hata poročajo da že pomagajo pri nastajanju novih oblakov kar 50. strankam, oblake bo seveda poganjal RedHat Linux.

In kje so vzroki za to? V čem je Linux boljši od konkurence?
Linux je arhitekturno osnovan za velikost, je efektivnejši, varnejši in transparentnejši. Tak sistem ne zahteva takih zmogljivosti in tudi poraba energije je manjša kot pri komercialni konkurenci. Hkrati pa ima tudi prednost za same uporabnike. Zaradi interoperabilnosti, transparentnosti in odprtih standardov lahko uporabniki mnogo lažje preselijo svoje poslovanje na katero od konkurenčnih rešitev, če želijo. Razmere na trgu se namreč hitro spreminjajo, težko je predvideti kakšne bodo čez leto ali dve. Odprto kodni APIji preprečujejo tako imenovan vendor lock-in, ki povzroča glavobole marsikaterega informatika in managementa zaradi višjih stroškov lastništva.

Pod svobodnim nebom

Pod svobodnim nebom

, , ,

No Comments

Brez odprte kode ne gre – tudi pri Microsoftu

Softwarski giganti dostikrat izustijo kako pikro čez odprto kodo, ta jim zadnje čase vedno bolj učinkovito klesti dobičke. Odprta koda je izredno pogosta tarča tako imenovanih FUD (Fear, uncertainty and doubt) kampanj s strani gigantov, predvsem Microsofta, a glej ga zlomka. Odprta koda se je znašla na enem izmed najbolj strateških področij velikana iz Redmonda.
Ko pa se gre za tekmo z močnim Googlom na področju iskanja, pa Microsofta tudi odprta koda več ne moti toliko. Razvijalci Microsoftovega novega iskalnika Kumo stavijo na odprto kodo in jo množično uporabljajo.
To pa seveda ni edini primer uporabe odprte kode v Microsoftovih rešitvah (npr. JQuery v Visual Studio). Na splošno je odprta koda odličen inkubator idej ki jih hitro posvojijo softwerski velikani in ponudijo množicam. Spomnimo se samo brskalnikov, odpiranje strani v tabih, integriranega iskalnika, itd…).
Prihodnost je vsekakor tako v odprti kodi kot tudi komercialnih rešitvah. Izbira programja pa je vedno stvar uporabnika. Več o tem si lahko preberete tu

No Comments

COKS in odprta koda v NVO

COKS se je udeležil letnega summita Techsoup partnerjev v San Franciscu. Techsoup je neprofitna mednarodna organizacija, ki skrbi za informatizacijo tistih delov družbe, ki si tehnologije ne morejo privoščiti. Obsežno pomoč nudijo državam tretjega sveta, ter neprofitnemu sektorju razvitih gospodarstev. Pomembnejše predstavitve si je bilo mogoče ogledati v živo tudi preko virtualnega sveta Second life, kjer so imeli virutalni obiskovalci možnost tudi postavljati vprašanja, na katera so jim govorniki odgovarjali v živo.
Center odprte kode se je summita udeležil kot lokalni partner in kot predstavnik odprto kodne skupnosti, ter predstavil nekatere možnosti, ki jih odprta koda ponuja neprofitnim organizacijam in državam v razvoju. COKS je hkrati ponudil sodelovanje pri uporabi odprte kode na globalni ravni.

COKS v San Franciscu Techsoup summit

COKS v San Franciscu Techsoup summit

Second Life

Second Life

Techsoup Global summit 2009

Techsoup Global summit 2009

, ,

No Comments