Posts Tagged EU

2000 aplikacij za uporabo v javni upravi na OSOR.EU

V manj kot letu in pol, odkar je Evropska komisija vzpostavila repozitorij odprto kodne programske opreme za javno upravo, se je nabralo kar 2000 odprto kodnih aplikacij namenjenih uporabi predvsem v javnem sektorju.
Aplikacije je mogoče z nekaj kliki namestiti na računalnik/strežnik. Vse to popolnoma brezplačno.
Evropska komisija želi z podporo odprto kodnim licencam zmanjšati stroške javnih uprav v Evropi, saj omogoča pouporabo programske kode.
Ko nek organ javne uprave na primer v Franciji naroči razvoj programa za lastno uporabo (pod odprto kodno licenco) je ta isti program mogoče uporabiti tudi v Sloveniji, na Madžarskem, Finskem ali kjer koli drugje.

Programje, ki ga dobimo na Osorju sicer ni nujno da je točno v taki obliki, kot ga želimo. Najverjetneje še ne bo preveden v Slovenščino in morda si ga bomo želeli še malenkost prilagoditi, da bo primernejši za uporabo v našem okolju. Tu pa nastopi vloga nacionalnih kompetenčnih centrov OSORja, kot je tudi Center odprte kode Slovenije, ki nudijo javni upravi pomoč pri kustomizaciji programja, prevajanju, svetovanjem, tehnični, uporabniški pomoči, izobraževanju ali celotno vodenje projektov vpeljave odprto kodnega programja.

Odprto kodne licence dovoljujejo poseg v programsko kodo, programska koda je pogosto dovolj dobro dokumentirana, da jo razvijalci hitro razumejo in jo dopolnjujejo, spreminjajo, optimirajo…

Gre sicer za nekoliko neklasičen princip vpeljave programja v delovno okolje javnih organov. Cena vpeljave takega programja v prakso je neprimerljivo nižja od razvijanje aplikacij na novo, ter večinoma bistveno bolj izpolni zahteve kot za množično uporabo narejeno komercialno programje, kjer lahko na prilagoditve našim potrebam kar pozabimo.

Repozitorij lahko najdete na naslovu http://www.osor.eu/projects
Če pa potrebujete pomoč ali preprosto ne veste kako se lotiti kakšnega informacijskega problema, pa nas kontaktirajte na podpora@coks.si.

, ,

No Comments

Študijski programi odprtokodnih tehnologij

V okviru Univerze Agder (Norveška) in dveh evropskih odprtih univerz, Univerze Oberta de Catalunya (Španija) in Open Universiteit (Nizozemska), nastaja študijski program The online master programme, Free Technology Academy (FTA). Cilj je oblikovanje univerzitetnega študijskega programa univerzitetne stopnje s področja proste in odprte programske opreme in odprtih standardov. Oblikovanje programa koordinira Free Knowledge Institute (Nizozemska)

Več …

, , ,

No Comments

Ustanovljena mednarodna mreža Kompetenčnih centrov za Odprto Kodno Programsko Opremo

COKS Soustanovitelj

Berlin, Chennai, Madrid, Maribor, Newry, Pariz, Portadown, Raleigh, Sao Paulo, Tokio, december 2009. Vodilne neprofitne FLOSS (Free Libre Open Source Software) organizacije po celem svetu so združile moči za ustanovitev prve mednarodne mreže FLOSS Kompetenčnih centrov, ki bodo omogočali izmenjava izkušenj, opredelitev najboljših praks ter ocenjevanje možnih sinergij za spodbujanje razvoja FLOSS v svetovnem merilu. Pri tem je vidno vlogo pobudnika in koordinatorja odigral slovenski COKS (Center Odprte Kode Slovenije).

Kot rezultat prvega mednarodnega Vrha FLOSS Kompetenčnih centrov, ki ga organizira Qualipso (http://www.qualipso.org/), ki je med drugim član Svetovnega odprtega foruma, je kar 11 vodilnih FLOSS podpornih organizacij po vsem svetu združilo moči in ustanovilo prvo mednarodno mrežo FLOSS Kompetenčnih centrov.

OKPO (Odprto Kodna Programska Oprema) trenutno radikalno spreminja IT inovacije in strategije ter postaja temeljni vir inovacij na področju informacijske družbe, programske opreme in digitalne poštenosti. Že nekaj let nekatere vizionarske skupnosti v industriji in javnem sektorju razvijajo namenske strukture, ki bodo podprle ta ukrep, širile znanje ter pomagale podjetjem in vladam, da sprejmejo OKPO zaradi povečanja svoje konkurenčnosti, inovativnosti in gospodarske rasti. Medtem ko vse te organizacije prihajajo iz različnih okolij (inovatorji, akademiki, e-gov, proizvodnja, izobraževanje, ali poslovni modeli javnega ali zasebnega financiranja), imajo vsi skupen cilj: podpora sprejetju in razširjanju OKPO.

Eden pomembnejših dogodkov na področju promocije in sprejetja OKPO, je prav pobuda 11 vodilnih FLOSS Kompetenčnih centrov ter ustanovitev svetovne mreže FLOSS Kompetenčnih centrov. Mreža bo sodelovala pri podpori OKPO ter omogočala delitev izkušenj, opredelitev najboljših praks, ter krepitev sinergij.

Svetovna mreža FLOSS Kompetenčnih centrov ponuja:

  • Manifest FLOSSovih Kompetenčnih centrov o načinu dela, poslanstvu in etičnih pravilih, ki so ga napisali in podpisali vsi člani mreže. Manifest je na voljo na www.flosscc.org.
  • Izmenjave in sinergije med udeleženci, ter dodatno letni FLOSS-ov kompetenčni Vrh na Svetovnem Odprtem forumu, vodilnem svetovnem Vrhu, ki združuje deležnike in odločevalce iz vsega sveta, z namenom razpravljanja o tehnološkem, finančnem in socialnem vplivu odprtih tehnologij.
  • Spletno stran www.flosscc.org, kjer se bodo izmenjavale izkušnje o tem, kako izvajati oz. voditi uspešen FLOSS Kompetenčni center.

Vsak Kompetenčni center bo deloval lokalno znotraj svojega geografskega območja, ter deloval kot stična točka in skladišče znanja na svojem območju. Kompetenčni centri bodo sodelovali tudi v svetovni skupnosti in izmenjavali izkušnje, metode in rešitve za povečanje in širjenje znanja o FLOSS-u. Delovali bodo kot katalizatorji, spodbujali bodo zaupanje v FLOSS in njegovo verodostojnost, ne le v industriji programske opreme, ampak tudi v družbi kot celoti.

Aktivnosti mreže FLOSS Kompetenčnih centrov bodo:

  • stičišče FLOSS-ovih uporabnikov, razvijalcev, študentov, učiteljev, raziskovalcev in drugih ljubiteljev, tako na individualni kot na institucionalni ravni;
  • spremljanje in sledenje FLOSS tehnologiji, tržiščem in trendom;
  • omogočanje in širjenje zaupanje v FLOSS metode, orodja in rešitve;
  • delovanje kot nevtralni udeleženec znotraj FLOSS projektov, trendov in študij;
  • razvijanje, ohranjanje in objavljanje svojega delo pod prosto / odprto licenco
  • raziskovanje novih inovacij in možnosti sodelovanja z uporabo FLOSS-a.

Michael Tiemann, predsednik OSI – Open Source Initiative (http://www.opensource.org/) in Open Source strateg družbe Red Hat, potrjuje, da: "Ta edinstvena pobuda bo še naprej trajnostno povečevala FLOSS pobude na svetovni ravni. Skupaj bodo tako Kompetenčni centri ustvarili mrežo, ki bo omogočala izmenjavo izkušenj o FLOSS-ovih pridobitvah iz različnih perspektiv, različnih kultur in različnih vizij. In vsi končni rezultati bodo prosto in odprto na voljo celotni FLOSS skupnosti, in to vam bodo omogočili ljudje, ki govorijo isti jezik in delijo z vami enake težave. To predstavlja znaten korak v smeri resničnega svetovnega gospodarstva znanja. "

Z delitvijo skupne etike in kulture sodelovanja, bodo Kompetenčni centri podpirali in spodbujali sinergije med izobraževalnimi ustanovami, industrijo, vlado, in skupnostmi, pomagali pri razširjanju in uporabi znanja o odprtih standardih in tehnologijah ter spodbujali razvoj informacijskih tehnologij na način, ki bo koristil celotni človeški družbi. Poleg tega je cilj Kompetenčnega centra ostati korak pred FLOSS tržiščem in trendi, ter zagotavljati stično točko med industrijskimi in akademskimi člani ter člani skupnosti FLOSS gibanja, in posledično spodbujati učinkovite uporabe FLOSS tehnologij.

Prof. Fabio Kon iz oddelka računalniške znanosti na Univerzi v Sao Paulo in vodja "Centro de em competência Software Livre Qualipso", pojasnjuje, da "Kompetenčni Centri povdarjajo napor, ki ga izvajajo skupnosti FLOSS, sprejemajo in ga prenašajo v smeri inovativne akademske raziskave in industrijske kakovosti razvoja na način, ki je skladen s kulturo in etiko skupnosti. Združitev naših moči v nacionalnih in mednarodnih omrežjih, bo okrepil naše delovanje tako lokalno kot globalno."

Seznam ustanovnih članov FLOSSCC.ORG:

COKS – Open Source Competence Centre – Slovenija
Fokus Qualipso Competence Centre – Nemčija
International Medical Informatics Association Open Source Working Group IMIA OS WG
IPA Open Software Center – Japonska
Morfeo Qualipso Competence Centre – Španija
National Resource Centre for Free / Open Source Software (NRCFOSS) – Indija
USP Qualipso FLOSS kompetenčni center – Brazilija
Več informacij in seznam organizacij, članic mednarodne mreže FLOSS Kompetenčnih centrov se nahaja tu.

, , , ,

No Comments

Francoska vojska prispevala kodo za Mozillin Thunderbird

Nova verzija priljubljenega odprto kodnega poštnega odjemalca Thunderbird vsebuje tudi del kode napisane v okviru Francoskega ministrstva za obrambo.
Obrambno ministrstvo je poklonilo odprto kodni skupnosti nekatere izboljšave varnosti, kot so označevanje e-sporočil kot pomembna, potrdilo o prejemu, povečanje možnosti podpisovanja e-pošte in varnosti in enkripcije.

Thunderbird se uporablja kar na 80.000 namizjih v lasti ministrstva za obrambo.
Francija je prenovila svoje informacijske sisteme in uporablja veliko sodobnih odprto kodnih tehnologij. Najprej se je začelo pri prehodu policije na odprto kodne tehnologije, nato Ministrstvo za obrambo, nekatere aplikacije, kot je tudi Thunderbird, pa e uporabljajo še na Ministrstvu za finance in Ministrstvu za kulturo.
Nova verzija Thunderbirda je brezplačno na voljo tu (prenesi) Žal zaenkrat samo v angleščini, vendar se pričakuje tudi slovenski prevod.
V Sloveniji imamo tudi skupnost Mozilla, več informacij najdete na www.mozilla.si
Kjer lahko tudi sami pomagate pri prevodih.

vir: Osor, mozilla.si

, ,

No Comments

Švedska policija bo z odprto kodo prihranila 20 milijonov evrov

S Švedske poročajo, da bodo v naslednjih 5h letih z prehodom na odprto kodno strežniško infrastrukturo prihranili kar 20 milijonov evrov. Poleg prihranka denarja pa je po njihovem mnenju pomembno tudi to, da se s tem izognejo odvisnosti od ponudnikov programja in s tem večjo neodvisnost.
Cena odprto kodnih strežniških rešitev v njihovem primeru znaša le 1/5 stroškov primerljivega komercialnega programja, ter le 1/7 stroškov pri uporabi odprto kodnih baz podatkov.
Spomnimo se tudi na francosko policijo, ki je s prehodom na odprto kodo znižala stroške za 70%. Podobno pa razmišljajo tudi na Nizozemskem, kjer je njihova policija še v fazi testiranja odprto kodnih rešitev.
vir: OSOR

, ,

No Comments

OpenOffice.org se širi po Belgiji

belgija

V Belgiji se številne agencije v okviru javne uprave odločajo za prehod na OpenOffice.org

Uprava mesta Schoten je letos poleti prešla na odprto kodni pisarniški paket. Mesto je ustanovilo svojo skupnost IT strokovnjakov iz podjetij, nevladnih organizacij in javnega sektorja, ki skrbi za promocijo odprte kode in odprtih standardov. Objavili pa so več kot 50 videov, kako uporabljati OpenOffice.org paket.

Luka v Antwerpu je začela s prehodom 1300 namizij na OpenOffice.org. Odprti format ODF pa bodo uporabljali tako za interno komunikacijo, kot tudi za komunikacijo z zunanjimi partnerji. Ludo Nauws, vodja ITja je komentiral:"Trenutno je odličen čas za migracijo na OpenOffice.org. Alternativa temu bi bila prehod na Visto in instalacija Microsoft Office 2007 paketa. Tak prehod bi zahteval vsaj dva dni izobraževanj za vsakega zaposlenega, da bi se vsaj malo znašel v novem pisarniškem paketu. OpenOffice.org pa je zelo podoben pisarniškem paketu, ki ga uporabljamo sedaj, Microsoft Office 2003"

Tudi javna Agencija za odpadke (OVAM) se pripravlja na prehod 100 namizij na OpenOffice.org.

Provinca Limburg ravno tako prehaja na OpenOffice.org, soočali so se s problemov prenosa številnih makrojev iz Microsoftovega pisarniškega paketa na OpenOffice.org. Našli so zunanjega izvajalca, ki jim pomaga pri prenosu.

, , ,

1 Comment

2020 FLOSS Roadmap – An Open Collaborative Process

2020FLOSSRoadmap.org je sodelovalno spletno mesto, namenjeno razpravi, komentiranju in oblikovanju dokumenta 2020 FLOSS Roadmap , ki je bil objavljena na Open World Forum 2008. Iniciativo podpirata dva pariška Paris Region’s Competitiveness Clusters. Dokument 2020 FLOSS Roadmap je razdeljen na povzetek in več tem pod vodstvom različnih modertorjev, ki so odgovorni za usklajevanje prispevkov in oblikovanje vsakoletnih različic.

2020 FLOSS Roadmap

,

1 Comment

Evropa vodi v uporabi in uvajanju OKPO, Kitajska v vzponu.

Med evropskimi državami, ki jih je zajela praziskava kalifornijske družbe Actuate, je Francija z naskokom vodilna po uporabi in uvajanju OKPO. Dve tretjini anketiranih družb (67.0 %) uporablja OKPO.Sledi ji Nemčija z 60.6 % in Velia Britanija z 42.1 %. Nižje na lestvici so Združene države z 41.0%. Več …

, ,

No Comments

Vtisi iz Poslovne Linux konference

Linux-konferenca1
Včeraj se je v Portorožu končala Linux konferenca, ki kljub svojem imenu to ni bila. Bila je mnogo več kot le Linux konferenca. Obsegala je številne tematike, ki se niso omejevale na Linux operacijski sistem, temveč so zaobjele vse ključne tematike in dogajanja na področju informatike, informacijskih standardov in odprte kode.

V COKSu smo bili posebej pozorni nad dogajanjem v javni upravi, nad projekti ki potekajo, izzivi ki državno upravo še čakajo in novostmi ki prihajajo iz evropske skupnosti. Današnji prispevek namenjamo temu.

Najbolj pozitivno nas je presenetilo predavanje gospoda Pavla Reberca, ki je predstavil kako z razmeroma omejenimi resursi in majhno kadrovsko zasedbo v Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS zelo uspešno upravljajo področje ITja. Z avtomatizacijo so bistveno pohitrili številne sodne postopke in tako omogočili zmanjševanje sodnih zaostankov, ter število napak. Pri tem so omogočili notranji nadzor nad uspešnostjo zaposlenih, nadzor nad delom dobaviteljev programske opreme in se povsem ognili vsem stroškom ki običajno nastajajo zaradi lock-ina (odvisnosti od posameznega dobavitelja). Lock-inu se izogibajo z izključno uporabo odprtih standardov in vedno obvezno predajo vse izvorne kode za naročene "custum" rešitve, ta zahteva je podana v vseh razpisih. Pri tem pa so vzpostavili sistemsko kontrolo z in-house razvojnim okoljem in lastnim SVN strežnikom. Po načelu "divide et impera" skrbijo, da je vsak zunanji izvajalec zadolžen le za del celotne rešitve, ali kot pravi g. Reberc, "Boljše je, da mi vladamo dobaviteljem, kot da oni nam", pri tem pa se zaveda, da je potrebno z dobavitelji gojiti spoštljiv in partnerski odnos.

Napredek se kaže tudi na Ministrstvu za Javno Upravo, kjer si prizadevajo, da bi storitve e-uprave bile dostopne vsem, ne glede na to kateri brskalnik uporabljajo. Brskalnike, ki se držijo odprtih standardov bodo skušali podpreti v začetku leta 2010. Zavedajo se, da morajo biti njihove storitve dosegljive vsem državljanom in nikakor ne vezane na en sam komercialni produkt. Preučili bodo pa tudi dostopnost do teh storitev preko mobilnih naprav, za kar se že dogovarjajo z Mobitelom. Na področju interoperabilnosti želijo izboljšati trenutno situacijo tako, da bodo javno objavili specifikacije XML shem, ki jih uporabljajo v javni upravi, s tem omogočili večjo konkurenco med ponudniki programja za javno upravo.
V Uradu Vlade RS za komuniciranje si prizadevajo za večjo komunikacijo z državljani. V ta namen bo še letos predstavljena nov portal predlagam.vladi.si, kjer bodo lahko državljani podajali svoje predloge in hkrati glasovali za predloge drugih državljanov. Z uporabo odprto kodnih tehnologij bo projekt stal morda 10% sredstev, ki bi jih stal razvoj nove rešitve. Blaž Palir je predstavil način mednarodnega sodelovanja v EU pri razvoju odprto kodnih rešitev, kjer si v okviru odprto kodnih licenc več partnerjev deli stroške razvoja in od katerih imajo korist vsi, razvoj in stroški pa se ne podvajajo.

Matija Šuklje je predstavil pravniški pogled na odprte standarde in posebno pozornost posvetil dokumentu EIF verzije 2, ki bo od vseh držav v okviru EU zahteval prilagoditev nacionalne strategije vlaganj v IT. Verzija 2 se od prve verzije razlikuje predvsem v tem, da bodo nekatera priporočila iz verzije 1 sedaj postala obvezujoča, hkrati pa predstavlja poglobljen pogled v odprte standarde in pomen odprto kodnih tehnologij v javni upravi.
Dokument si lahko preberete tu, posebno pozornost odprtim standardom je zapisana v poglavjih 8 in 9.

, , , , ,

No Comments

Avstrijska javna uprava na poti odprtosti

Včeraj je Dunajska gospodarska zbornica organizirala konferenco (Wien stakeholders conference), kjer so se srečali predstavniki gospodarstva, vlade in stroke. Največji poudarek je bil na uvajanju odprte kode v javno upravo. Po uvodnih predstavitvah in predavanjih so sledile okrogle mize, kjer so predstavniki izmenjali svoja mnenja. Konference smo se udeležili tudi predstavniki Centra odprte kode Slovenije.
V Avstriji se mnogi predstavniki javne uprave zavedajo pomena njihove avtonomije, popolnega nadzora nad rešitvami, ki jih uporabljajo. Debata o kakovosti, varnosti in zanesljivosti različnih sistemov je bila hitro ustavljena z argumentom, da je razlika med odprto kodo in komercialnim programjem predvsem v licencah, različni programi tako iz vrste odprte kode, kot komercialnega programa pa se med seboj razlikujejo v kakovosti.
Podobno kot v Sloveniji se tudi v Avstriji srečujejo s problemi lobijev, odvisnosti od posameznih ponudnikov, ter zastarelo prakso razpisov investicij v IT v javni upravi. Prijetno presenečeni smo bili, da v Avstriji podrobno poznajo delo Evropske komisije na področju odprte kode, ter OSORja in IDABC, kar je pri nas bolj redkost kot praksa.
Diskusije se je udeležili tudi predstavnik Microsofta. Ki se sicer ni preveč aktivno udeležil debate, le brez argumentov je izrazil nestrinjanje s trditvijo, da pri izbiri komercialnega programja nastajajo dolgoročni skriti stroški.

In kakšni so ti skriti stroški?

Skriti stroški nastajajo dolgoročno, ko se pojavi potreba po nadgradnji ali dograditvi neke specifične programske rešitve. Namreč pri komercialnih licencah ima edino proizvajalec pravico posegati v že napisano kodo programja, ter si tako zagotavlja monopol, med tem ko pri odprti kodi lahko naročnik izbira ponudnike na trgu. V praksi začetna cena predstavlja le majhen del dolgoročne cene softwarske rešitve.

Skriti stroški nastajajo tudi na druge načine, namreč komercialno programje pogosto uporablja lastne standarde, s patenti si lahko zagotavljajo izključno pravico nad uporabo teh standardov. V praksi se dostikrat zgodi, da ko program zastari in so potrebne nove investicije, ni (niti tehnično, niti pravno) enostavno prenesti podatkov v novo programsko rešitev. Tu ima isti ponudnik ponovno prednost pred ostalimi zaradi uporabe lastnih standardov in lahko postavlja višje cene.

Dolgoročni stroški nastajajo tudi iz tveganja, da gre določen komercialni proizvajalec programske opreme v stečaj, ali preusmeri svoje interese drugam. V tem primeru je pravno nemogoče doseči, da bi proizvajalec predal izvorno kodo programja naročniku, da bi si ta lahko poiskal nove vzdrževalce programja.

Dolgoročni stroški nastajajo zaradi tega, ker se proizvajalec sam odloča ali bo nudil podporo in v kakšni meri za določen produkt (ter po kaki ceni). Nasprotno pri odprti kodi ima naročnik vse pravice upravljanja z kupljenim programjem, v kolikor ni zadovoljen z enim ponudnikom storitev, ga lahko kadarkoli brez težav zamenja.

Večina udeležencev se je strinjala, da ne bi bilo primerno v celoti prepovedati uporabo komercialnega programja v javni upravi, hkrati pa je dolgoročno pomembno upoštevati prednosti odprto kodnih licenc.

vienna1

,

2 komentarja