Ubuntu 18.04 TLS: Linux za oblak, umetno inteligenco in vsebnike

Canonical je pred kratkim izdal Ubuntu 18.04 LTS, novo različico ena najbolj priljubljenih in uporabljanih namiznih distribucij Linuxa, ki pa je mnogo več kot le to.

Ubuntu veliko uporabnikov vidi le kot namizni operacijski sistem. To sicer res je, a je še mnogo več. Nova različica poleg varnostne optimizacije nudi tudi podporo okoljem, ki uporabljajo različne storitve v oblaku, infrastrukturo za tako imenovane storitve bare-metal (najem oddaljene strojne opreme brez programske), podpira delo z vsebniki, umetno inteligenco, vključno z grafičnim pospeševanjem delovnih obremenitev, strojno učenje in še kaj.

Več…

Ni komentarjev

Nemški zvezni oblak bo odprtokoden

Razen cene, je uporaba lastniške programske opreme tudi varnostno vprašljiva. Zato ni čudno, da se vse več javnih ustanov, posebej v Evropi, odloča za odprtokodne rešitve. Nemška vlada se je tako odločila, da bo za storitve v oblaku uporabila odprtokodno rešitev Nextcloud.

Projekt vpeljave naj bi trajal tri leta, v končni fazi pa naj bi ga uporabljalo okoli 300.000 ljudi v različnih vladnih agencijah in ministrstvih. Ker bo rešitev odprtokodna, bodo strokovnjaki lahko lažje našli morebitne težave in jih tudi lažje in hitreje odpravljali. Rešitev je tudi popolnoma skladna s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki bo začela veljati 25. maja. Kaj pa cena? Po navedbah Spiegla naj bi Nextcloud za implementacijo in podporo dobil sedemštevilčni znesek.

Več…

Ni komentarjev

Microsoft izdal svojo distribucijo Linuxa

S vse več povezanimi napravami oziroma »internetom stvari«, postaja tudi varnost vse pomembnejša. Da bi pripomogel k varnosti naprav IoT, je Microsoft predstavil Azure Sphere, varnostno rešitev, ki temelji na – Linuxu.

Gre za skupek programskih rešitev, ki jih je mogoče vključiti v procesorje oziroma mikrokrmilnike pametnih naprav in jih s tem zaščititi že na strojni ravni. Pri vsem skupaj je seveda zanimivo to, da je Microsoft, ki je Linux pred časom označil kot »rakavo tvorbo«, za izdelavo Azure Sphere uporabil prav ta odprtokodni operacijski sistem in s tem dejansko izdelal svojo prvo distribucijo Linuxa.

Več…

Ni komentarjev

Odprtokodni urejevalniki videa

Obstaja cela vrsta odličnih urejevalnikov videa, tudi brezplačnih, a gre pri tem pogosto za »okleščene« različice komercialnih programov. Obstaja pa tudi nekaj odprtokodnih rešitev, ki so enako kakovostne in uporabne tako za domačo kot profesionalno uporabo.

Poleg tega, da gre za odprtokodna orodja, ki ne bodo naredila luknje v denarnici, gre tudi za programe, ki so na voljo več ali manj za vse platforme, pa naj gre za Windows, Linux ali macOS, kar pomeni, da lahko na enem projektu sodelujejo uporabniki na različnih platformah. In kateri so ti urejevalniki? Najbolj znani so Shotcut, OpenShot Video Editor in Avidemux.

Več…

Ni komentarjev

Linux pod pokrovom

Leta 2004 je Jonathan Schwartz, eden vodilnih Sunovih mož dejal, da bo avtomobil postal programska platforma. In prav je imel. A le deloma, saj je pri tem mislil na Javo, kar pa se ni uresničilo. Pametne avtomobile namreč poganja – Linux.

Prednosti Linuxa in odprtokodne programske opreme so seveda več kot očitne – ker so ti sistemi odprti, so tudi prilagodljivi. In to do te mere, da jih je mogoče uporabiti kot operacijski sistem oziroma platformo tako v superračunalnikih kot telefonih, urah in seveda tudi avtomobilih. BMW, Chevrolet, Ford, Honda, Mazda, Mercedes, Nissan, Suzuki, Tesla, Toyota in sedaj še Audi – vsi svoje pametne avtomobile gradijo na Linuxu, največkrat na platformi Automotive Grade Linux (AGL).

Več…

Ni komentarjev

Končno premik na področju spletnega videa. In seveda odprtokoden.

S prihodom videa ločljivosti 4K (Ultra High Definition – UHD), so se pričakovanja uporabnikov povečala tudi kar zadeva pretakanje preko spleta. A tu stvari niso tako preproste. Bo težave rešil odprtokodni kodek AV1?

Večja kot je ločljivost slike, več podatkov je potrebnih zanjo. In enako velja za zvok. Velika količina podatkov pa je seveda velik sovražnik pretočnih vsebin. Kljub temu, da se je v zadnjih letih hitrost prenosa podatkov krepko dvignila, pa samo to ni dovolj. Nekaj je potrebno narediti tudi na optimizaciji oziroma zmanjšanju količine podatkov, ki se pretakajo. To je mogoče seveda le s pomočjo novih kodekov oziroma kodiranja, ki pa mora biti takšno, da preveč ne zmanjša kakovosti slike in zvoka, sicer nam visoka ločljivost ne pomeni kaj dosti.

In zadnje čase se na tem področju dogaja marsikaj zanimivega. Najprej je nastal kodirnik HEVC oziroma H.265, ki ga je »požegnala« skupina MPEG (Moving Picture Experts Group) in nudi precejšnje zmanjšanje količine podatkov pri enaki kakovosti. A HEVC se še sploh prijeti ni uspel, ko je prišla novca, da je skupna Alliance for Open Media, ki jo sestavljajo Amazon, Apple, ARM, Cisco, Facebook, Google, IBM, Intel, Microsoft, Mozilla, Netflix in NVIDIA, izdala kodek, imenovan AV1. Ta nudi še za 30 odstotkov boljšo kompresijo kot HEVC, poleg tega pa je še odprtokoden kar pomeni, da ga bodo lahko ponudniki vsebin in neodvisni razvijalci uporabili takoj in brez kakršnihkoli birokratskih in finančnih ovir, to pa spet pomeni, da bo AV1 verjetno zelo hitro implementiran. Mozilla ga je tako v Firefoxu že podprla, Google, Microsoft in Apple pa naj bi ga v kratkem.

Več na strani Alliance for Open Media in t3tech.si

Ni komentarjev

Linux postal najbolj priljubljeno razvojno okolje

Tržna raziskava Stack Overflow 2018 je pokazala vedno večjo priljubljenost Linuxa med razvijalci in programerji. Prvič v zgodovini je prehitel tudi Windows.

Stack Overflow, ena največjih spletnih skupnosti, namenjenih razvijalcem programske opreme, je tudi letos objavila rezultate ankete, v kateri je sodelovalo več kot 100.000 programerjev. Od tega jih je bilo 39.000 iz Evrope, ter po 25.000 iz Severne Amerike in Azije. Anketa je pokazala, da je najbolj priljubljena platforma Linux (48,3 %), ki je prvič prehitel namizna in strežniška okolja Windows (35,4 %). Zelo spodbuden je tudi podatek, da je med temi programerji veliko tistih, ki se s programiranjem profesionalno ukvarjajo relativno kratek čas.

Več…

Ni komentarjev

Odprtokodni programi in odprtokodne naprave

Poznamo pojem odprtokodne programske opreme (OSS) in tudi odprtokodne strojne opreme (OSHW). Sta pojma med seboj primerljiva? Je pri napravah mogoče uporabiti enako razmišljanje kot pri programju? Je in ni…

Programska in strojna oprema sta dve več ali manj različni stvari. Programska oprema je povezana več ali manj le z informacijami, katerih shranjevanje, spreminjanje, razmnoževanje in prenos so, vsaj v primeru odprte kode, brezplačni. Pri strojni opremi je stvar nekoliko drugačna, saj jo sestavljajo fizične komponente, ki jih ni mogoče prav preprosto spreminjati, množiti, prenašati… In vse skupaj tudi brezplačno ne more biti. Pri programski opremi ima tudi veliko vlogo skupnost. Kaj pa pri strojni? Obstajajo kakšne vzporednice? Je ideji mogoče povezati?

Več v tem zanimivem razmisleku…

Ni komentarjev

Katera je zame?

To, da je Linux na voljo v več »okusih« oziroma distribucijah, je vsekakor ena njegovih boljših lastnosti. Uporabnikom namreč omogoča izbiro sistema, ki je najbolj primeren za njihove potrebe.

A izbira je lahko blagoslov ali pa prekletstvo. Katero distribucijo izbrati, če smo začetnik, če imamo starejši računalnik, prenosnik, če se hočemo igrati, če bomo veliko programirali, če bodo računalnik uporabljali predvsem otroci, če…? Tale vodič je vsekakor dobra odskočna točka.

Več…

Ni komentarjev

Zakaj je Linux najbolj varen OS na trgu?

Je v informacijskih okoljih, v katerih so uporabljene najnovejše varnostne tehnologije vprašanje, kateri operacijski sistem je najbolj varen, sploh relevantno? Ali izbira operacijskega sistema vpliva na ranljivost sistema kot celote? Seveda!

Podjetja za svojo informacijsko varnost naredijo veliko in pogosto za to porabijo tudi veliko sredstev. Uporabljajo požarne zidove, protivirusna orodja, nadzirajo promet v omrežju, imajo nameščene sisteme za odkrivanje vdorov (IDS), sisteme za upravljanje z varnostnimi informacijami in dogodki (SIEM), požarne zidove tretje generacije (NGFW) in še kakšna kratica bi se našla. Vse z namenom varovanja svojega informacijskega sistema. Kaj pa operacijski sistemi, ki jih uporabljajo? Kateri je najbolj varen? In zakaj?

Več…

Ni komentarjev