Štirideset let nazaj, ko je Apollo 11 pristal na Luni, so se programi še pisali na papirnate trakove z luknjicami.
Na enak način je nastalo tudi programje, ki je omogočilo da je Apollo 11 poletel na Luno in se vrnil iz nje.
Program ni bil izdan pod GPL ali podobno odprto kodno licenco, kot jih poznamo danes, vendar je bil izdelan na MIT-u in predan NASI skupaj s pogodbo, ki je omogočala dostopnost do programske kode inženirjem in možnost spreminjanje oz. dopolnjevanje te kode. Torej podobno odprto kodnim licencam danes in skladno z načeli odprte kode.
Med misijo je bilo sicer večino kode nemogoče spreminjati, saj je bil le ta na nosilcih podobnim ROM pomnilniku, vendar med simulacijami pred poletom, so le to lahko popravljali, za kar so imeli na voljo razmeroma malo pomnilnika, ki je omogočal tudi brisanje.
Zmogljivosti računalnika nikakor niso bile primerljive z današnjimi. Ko je računalnik dobil ukaz preko luknjastih trakov, je bilo potrebno čakati kar 12 ur ali več, da se je videlo ali deluje prav ali ne.
Večina programa je bilo napisanega v Fortranu.
#1 by Martin on 24 julija, 2009 - 11:02 dop
Še ena zanimiva povezava o pristajalnem računalniku Apolla 11: http://www.downloadsquad.com/2009/07/20/how-powerful-was-the-apollo-11-computer/