Linux v oblakih


Zaradi množične uporabe interneta, hitrega razvoja in vse hitrejših spletnih povezav, se aplikacije selilo iz namizij v splet. Vse več aplikacij deluje kar preko brskalnika na oddaljenih strežnikih. Konkurenca ponudnikov programja kot storitev je vse večja, brskalniki so vse hitrejši in nam tako omogočajo hitro delo brez potrebe po nalaganju posebnih aplikacij na namizje. S tem se tudi zmanjšuje potreba po nakupovanju dragih programskih paketov, zmanjšuje se tudi potreba po zmogljivosti strojne opreme.
Malce smo pogledali med oblake, preverili ponudbo, hkrati pa nas je naša geekovska radovednost pripeljala do zanimive ugotovitve. Nad oblakih se razprostira zelo odprto nebo.
Večinoma vsi ponudniki programja v oblakih uporabljajo predvsem odprto kodne tehnologije, le Microsoft uporablja komercialno programje na svojih strežnikih. Odprtih oblakov je že kar 21, med njimi Amazon, Google Apps, IBM's Blue Cloud, VMware's vCloud in Dell's Cloud Computing Solutions. Hkrati iz Red hata poročajo da že pomagajo pri nastajanju novih oblakov kar 50. strankam, oblake bo seveda poganjal RedHat Linux.

In kje so vzroki za to? V čem je Linux boljši od konkurence?
Linux je arhitekturno osnovan za velikost, je efektivnejši, varnejši in transparentnejši. Tak sistem ne zahteva takih zmogljivosti in tudi poraba energije je manjša kot pri komercialni konkurenci. Hkrati pa ima tudi prednost za same uporabnike. Zaradi interoperabilnosti, transparentnosti in odprtih standardov lahko uporabniki mnogo lažje preselijo svoje poslovanje na katero od konkurenčnih rešitev, če želijo. Razmere na trgu se namreč hitro spreminjajo, težko je predvideti kakšne bodo čez leto ali dve. Odprto kodni APIji preprečujejo tako imenovan vendor lock-in, ki povzroča glavobole marsikaterega informatika in managementa zaradi višjih stroškov lastništva.

Pod svobodnim nebom

Pod svobodnim nebom

, , ,

Comments are closed.