V začetku leta so trije poslanci Državnega zbora RS dr. Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič objavili ambiciozno in za nekatere kar šokantno pobudo o hitrejšem prehodu državnih in javnih inforamcijskih sistemov na odprto kodo.
Pobudo so naslovili na predsednika vlade, ministre za javno upravo, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za šolstvo in šport. Dne 26.3.09 je na 19. redni seji Vlada RS prejela odgovor Ministrstva za Javno Upravo.
Po prvem prebiranju odgovora mi je skoraj vzelo sapo. En kup netočnosti, zavajanja, nekompetence in poenostavitev, da začne človek upravičeno dvomiti o sposobnosti državnih organov za opravljanje svojih nalog. Po večkratnem branju pa prepoznam v odgovorih jasne vzorce FUD (Fear, uncertainty and doubt) – marketinških trikov in manipulacij, ki jih tudi programski velikani uporabljajo za blatenje konkurence in poveličevanje svojih izdelkov.
Verjamem, da je marsikateri bralec zmeden in se v odgovorih MJU ne more znajti! Odgovor MJU je očiten prispevek k zamegljevanju dejstev in družbene koristnosti odprte kode v Sloveniji ter nadaljevanje favoriziranja nadnacionalk ter monopolnih ponudnikov IT rešitev in storitev v Sloveniji. Ob tem naj omenim, da se samo za licence in vzdrževanje namizij in pisarniških paketov vsako leto nameni okoli 10 mio EUR, zato o celotnem znesku, ki jih državna in javna uprava RS vsako leto nameni za namizne in strežniške licence niti razmišljati nočem.
Odnos in politika večjih držav EU (Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija) do odprte kode je praviloma dobro definirana, utemeljena in obravnava širši kontekst odprte kode, zato jo primerno vzpodbuja in umešča ter maksimalno izkorišča prednosti, ki jih odprta koda ponuja.
Želim, si da bi podobno smer ubrali tudi v Sloveniji, zato odgovor MJU zahteva in si zasluži komentar:
Praviloma pa je smotrno, da se podpiše pogodba s razvijalcem posamezne programske opreme za njeno vzdrževanje, kar pa je seveda plačljivo. Zato prehod na odprto kodo ne pomeni prihranek celotnih stroškov, ki jih država namenja za licence. Pri tem je seveda potrebno posebej preveriti dostopnost in kvaliteto podpore uporabljene programske opreme s posebnim poudarkom na zmožnostih podpore v slovenskem prostoru.
Odprto kodni programski paketi praviloma ne nastajajo v okviru enega "razvijalca" (podjetja?) s katerim bi bilo moč podpisati pogodbo o vzdrževanju. Model odprto kodnega razvoja ne pozna "razvijalca" ampak neodvisna podjetja, ki običajno aktivno sodelujejo pri razvoju rešitve in hkrati ponujajo komercilane storitve pomoči, podpore ali dodatnega razvoja in prilagoditev. Takšna pogodba je vsebinsko in stroškovno enkovredna pogodbi z lokalnim integratorjem, ki poskrbi za namestitev in vzdrževanje komercialnega izdelka.
1. Spletni brskalnik
MJU ne vidi težav pri uporabi drugih odprto kodnih brskalnikov za dostop do svetovnega spleta namesto Microsoftovega Internet Explorerja, ki je vključen v skupno licenco z Windowsi, kar pomeni, da tu ni nobenega prihranka. Uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij.
Microsoft Internet Explorer je del plačljivega operacijskega sistema Windows. Torej uporabnik plača licenco za operacijski sistem. Neuporaba MS Explorer sicer ne bo pocenila stroškov licenc, se pa s tem izognemu (ne)varnostim hroščavega brskalnika.
2. Pisarniška orodja (OpenOffice.org)
MJU tudi ne nasprotuje uporabi OpenOffice.org oziroma njegovih inačic namesto Microsoft Office. Nekateri uporabniki že sedaj uporabljajo to rešitev. Skladno z mednarodnimi standardi, ki opredeljujejo formate za izmenjavo dokumentov, MJU pripravlja pobudo za določitev odprtega standarda ISO/IEC 26300:2006 »Open Document Format for Office Applications (Open Document) v 1.0« kot obveznega standarda za izmenjavo dokumentov znotraj državne uprave Republike Slovenije.
MJU sicer "ne nasprotuje" uporabi OpenOffice.org (kar ne pomeni, da jo odobrava), po nekaterih neuradnih informacijah pa svojim uporabnikom (če že morajo zapustiti MS Office) priporoča uporabo IBM Symphony. Ker baje dvomi o dosegljivosti in kakovosti podpore za OpenOffice.org v Sloveniji????
3. Operacijski sistem na delovnih postajah (LINUX)
Večjo težavo vidimo pri predlagani uvedbi operacijskega sistema LINUX na delovne postaje, kjer je sedaj večinoma v uporabi Microsoft Windows XP. Najprej gre tu za številne aplikacije, ki jih uporabljajo uporabniki v javni upravi, ki so napisane za delovanje v Microsoft Windows okolju.
Pred zamenjavo operacijskega sistema na delovnih postajah je potrebno preveriti pravilnost delovanja vse obstoječe programske opreme v novem okolju, kar praviloma povzroči obsežne prilagoditve te programske opreme, ki so časovno in finančno lahko zelo zahtevne.
Ne samo zaradi odprte kode, tudi zaradi prenosljivosti in neodvisnosti, je imel MJU v zadnjih 6 letih izvrstno priložnost, da uvede standarde naročanja programskih rešitev, ki bi preprečili današnje stanje zaklenjenosti v dobavitelja (vendor lock-in).
Pisanje rešitev SAMO za Windows okolje je praksa, ki danes ne zdrži več resne presoje, sploh ko gre za naročnike velikosti državne uprave!
Nato je potrebno upoštevati dejstvi, da je v svetovnem merilu operacijski sistem Microsoft Windows prisoten v več kot 95% vseh delovnih postaj in da del strokovnjakov z informacijsko varnostnega področja meni, da Linux operacijski sistem še ni primeren za končnega uporabnika (vir SANS dec. 2008) zaradi preveč odprte kode in prevelike ranljivosti v primeru množične uporabe ter neustreznega znanja za uporabo le-tega.
Praviloma v poročilih o prehodih večjih uporabnikov na odprto kodne rešitve poročajo o večji varnosti, manjši izpostavljenosti virusom in večji zanesljivosti delovanja.
Ker posamezne institucije v državni upravi RS nimajo enakih delovnih potreb in posledično istih informacijskih rešitev, je zato potrebno vsako institucijo obravnavati kot samostojen problem, kar pomeni velike zahteve tako po kadrih s ustreznim znanjem kot tudi po potrebnih finančnih sredstvih, pri čemer pa je potrebno posebno pozornost posvetiti nemotenemu delovanju posameznih institucij pri prehodu na novo okolje. Brez izvedbe pilotskih projektov v različnih delovnih okoljih pa ne moremo podati ocene trajanja in stroškov takega prehoda.
Dokler se bodo problemi drobili se bodo tudi porazgubili. MJU mora postaviti jasno strategijo do uporabe odprte kode in smernice za odločanje in morebiten prehod ter pripraviti generične rešitve tam, kjer je to možno. Naloga organov in tovrstna presoja temveč prevzemanje dobrih praks in usperitev.
O potrebnih pilotskih projektih vemo že vsaj 8 let, za kar je bilo na voljo preteklih nekaj let!
5. Varnost odprto kodnih sistemov
Dejstvo je, da je okolje Microsoft Windows bolj razširjeno in s tem tudi bolj zanimivo za avtorje nezaželene programske kode ter virusov, kar pa ne pomeni, da okolje Linux ni ranljivo. Nasprotno Linux okolje je lahko še bolj ranljivo, saj gre za odprto kodo, kjer je vsakomur dostopna izvorna koda, z širjenjem uporabe se veča tudi zanimanje za zlorabe tega sistema. Tako je zmotno razmišljanje, da smo z uporabo odprto kodnih rešitev varni pred virusi in škodljivo kodo.
Popolnoma napačno in nekompetentno! Značilen FUD komercialnih proizvajalcev. Odprta koda je praviloma bolj varna, saj odprtost in tisoče uporabniških in razvijalskih oči zagotavlja "javni" in strokovni nadzor na kakovostjo kode. O prednosti varnosti odprte kode v Javni upravi je naveden celo Gartner v članku Open source security in government.
MJU pozdravlja vse pobude, ki lahko prispevajo k izboljšanju in boljši gospodarnosti informacijskih rešitev v državni upravi. Za doseganje boljše gospodarnosti smatramo, da je potrebno poleg premišljenega uvajanja odprto kodne programske opreme, kar je predmet te poslanske pobude, doseči standardizacijo uporabljenih strojnih in programskih rešitev v državni upravi tudi skozi centralizacijo nabav tovrstne opreme in s tem povezano poenostavitvijo postopkov javnega naročanja.
Žal kljub deklarativnem strinjanju, sprejetju vizionarske Politika Vlade RS pri razvijanju, uvajanju in uporabi programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi v letu 2004 in "nenasprotovanju" se zaradi pasivnosti ne zgodi kaj dosti, kar bi kakorkoli ogrozilo položaj ponudnikov licenčne programske opreme.
Zato se upravičeno sprašujem ali gre za nekompetentnost ali pa kaj drugega!
Nedavni komentarji