Arhiv marec, 2018

Končno premik na področju spletnega videa. In seveda odprtokoden.

S prihodom videa ločljivosti 4K (Ultra High Definition – UHD), so se pričakovanja uporabnikov povečala tudi kar zadeva pretakanje preko spleta. A tu stvari niso tako preproste. Bo težave rešil odprtokodni kodek AV1?

Večja kot je ločljivost slike, več podatkov je potrebnih zanjo. In enako velja za zvok. Velika količina podatkov pa je seveda velik sovražnik pretočnih vsebin. Kljub temu, da se je v zadnjih letih hitrost prenosa podatkov krepko dvignila, pa samo to ni dovolj. Nekaj je potrebno narediti tudi na optimizaciji oziroma zmanjšanju količine podatkov, ki se pretakajo. To je mogoče seveda le s pomočjo novih kodekov oziroma kodiranja, ki pa mora biti takšno, da preveč ne zmanjša kakovosti slike in zvoka, sicer nam visoka ločljivost ne pomeni kaj dosti.

In zadnje čase se na tem področju dogaja marsikaj zanimivega. Najprej je nastal kodirnik HEVC oziroma H.265, ki ga je »požegnala« skupina MPEG (Moving Picture Experts Group) in nudi precejšnje zmanjšanje količine podatkov pri enaki kakovosti. A HEVC se še sploh prijeti ni uspel, ko je prišla novca, da je skupna Alliance for Open Media, ki jo sestavljajo Amazon, Apple, ARM, Cisco, Facebook, Google, IBM, Intel, Microsoft, Mozilla, Netflix in NVIDIA, izdala kodek, imenovan AV1. Ta nudi še za 30 odstotkov boljšo kompresijo kot HEVC, poleg tega pa je še odprtokoden kar pomeni, da ga bodo lahko ponudniki vsebin in neodvisni razvijalci uporabili takoj in brez kakršnihkoli birokratskih in finančnih ovir, to pa spet pomeni, da bo AV1 verjetno zelo hitro implementiran. Mozilla ga je tako v Firefoxu že podprla, Google, Microsoft in Apple pa naj bi ga v kratkem.

Več na strani Alliance for Open Media in t3tech.si

No Comments

Linux postal najbolj priljubljeno razvojno okolje

Tržna raziskava Stack Overflow 2018 je pokazala vedno večjo priljubljenost Linuxa med razvijalci in programerji. Prvič v zgodovini je prehitel tudi Windows.

Stack Overflow, ena največjih spletnih skupnosti, namenjenih razvijalcem programske opreme, je tudi letos objavila rezultate ankete, v kateri je sodelovalo več kot 100.000 programerjev. Od tega jih je bilo 39.000 iz Evrope, ter po 25.000 iz Severne Amerike in Azije. Anketa je pokazala, da je najbolj priljubljena platforma Linux (48,3 %), ki je prvič prehitel namizna in strežniška okolja Windows (35,4 %). Zelo spodbuden je tudi podatek, da je med temi programerji veliko tistih, ki se s programiranjem profesionalno ukvarjajo relativno kratek čas.

Več…

No Comments

Odprtokodni programi in odprtokodne naprave

Poznamo pojem odprtokodne programske opreme (OSS) in tudi odprtokodne strojne opreme (OSHW). Sta pojma med seboj primerljiva? Je pri napravah mogoče uporabiti enako razmišljanje kot pri programju? Je in ni…

Programska in strojna oprema sta dve več ali manj različni stvari. Programska oprema je povezana več ali manj le z informacijami, katerih shranjevanje, spreminjanje, razmnoževanje in prenos so, vsaj v primeru odprte kode, brezplačni. Pri strojni opremi je stvar nekoliko drugačna, saj jo sestavljajo fizične komponente, ki jih ni mogoče prav preprosto spreminjati, množiti, prenašati… In vse skupaj tudi brezplačno ne more biti. Pri programski opremi ima tudi veliko vlogo skupnost. Kaj pa pri strojni? Obstajajo kakšne vzporednice? Je ideji mogoče povezati?

Več v tem zanimivem razmisleku…

No Comments

Katera je zame?

To, da je Linux na voljo v več »okusih« oziroma distribucijah, je vsekakor ena njegovih boljših lastnosti. Uporabnikom namreč omogoča izbiro sistema, ki je najbolj primeren za njihove potrebe.

A izbira je lahko blagoslov ali pa prekletstvo. Katero distribucijo izbrati, če smo začetnik, če imamo starejši računalnik, prenosnik, če se hočemo igrati, če bomo veliko programirali, če bodo računalnik uporabljali predvsem otroci, če…? Tale vodič je vsekakor dobra odskočna točka.

Več…

No Comments